Italijanski vrhovi v slovenščini

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Kako v slovenščini zapisujemo imena italijanskih vrhov, ki vsebujejo element gora oziroma monte. Ali ga moramo prevajati in ali je del imena in ga pišemo z veliko začetnico? Npr.: Monte Zovo, Monte Cuarnan ...

Sestavina Monte/monte se v tej in sorodnih oblikah uporablja v več jezikih in okoljih, pri vseh oblikah pa ga pišemo tudi v slovenščini (npr. Mont Blanc, Monte Zoncolan, Mount Everest ipd.), pri čemer se ta sestavina ne pregiba (Smo na Mount Everestu, plezamo z Mount Everesta) in jo pišemo z veliko začetnico. V tabeli lahko vidimo različne oblike sestavine Monte v različnih jezikih in nekatere primere gora/pogorij.

V vseh teh primerih imena gora citatno prevzemamo iz izvornega jezika, kar velja tudi za zapis z veliko začetnico. Razlog za to najlažje ponazorimo z delitvijo zemljepisnih imen v dve skupini, in sicer na endonime in eksonime.

1) Endonimi so tista poimenovanja, ki se uporabljajo na območjih, kjer te zemljepisne enote so (npr. Mount Rushmore, Gran Paradiso, Denali, Škrlatica ipd.), ne glede na pisavo, ki se tam uporablja.

2) Eksonimi so uveljavljeno zemljepisno ime v domačem (torej za nas slovenskem) jeziku za tujo zemljepisno enoto zunaj etničnega območja tega jezika (torej Slovenije), pri čemer so ta poimenovanja bodisi podomačene bodisi prevedene različice tujih imen (npr. Kangčendzenga, Kilimandžaro, Šiša Pangma).

Pri tej delitvi hitro opazimo, da lahko v prvo skupino uvrščamo predvsem poimenovanja gora, ki izhajajo iz latiničnih pisav, medtem ko so eksonimi značilni predvsem za nelatinične pisave in posledično predvsem za zemljepisna imena iz azijskih in afriških gorstev. Ker se sestavina Monte v različnih različicah uporablja v latiničnih pisavah, jo torej v slovenščini pišemo v izvirni obliki, v določenih primerih pa se v slovenščini pojavlja tudi omahovanje v zapisu, ki ne izhaja nujno iz izvirnega jezika (npr. obliki Monte Cassino in Montecassino).

Prav posebna in tudi zelo pomembna skupina eksonimov pa so gore, ki so v stiku med Italijo in Slovenijo in za katera imamo tako italijanska kot tudi slovenska imena. Na primer Viš (Jof Fuart), Visoka Ponca (Ponza Grande), čeprav vse gore dvojnih imen ne poznajo – tako je ime Mangart (tudi Mangrt) prisotno na obeh straneh meje.