»Ne da se opisati, moral bi vas peljati tja«

Arhitekt Paolo Emilio Daffarra se je rodil leta 1962 v Vidmu. Diplomiral je iz arhitekture v Benetkah in se ukvarja s projektiranjem in restavriranjem javnih in zasebnih poslopij. Dolgo je delal na Videmskem in Tržaškem, nakar se je leta 2015 preselil v ukrajinsko mesto Lvov (naš sogovornik uporablja poimenovanje mesta v ukrajinščini Lviv), s katerim je bila prava ljubezen z peršogo pogljadu (na prvi pogled). Zaradi vojne se je z družino vrnil v Italijo, kjer ga je pot pripeljala v Gorico. Včeraj je v Ulici Garibaldi odprl svoj novi studio Loggia Color Studio Design, ki želi biti »inovativen prostor, posvečen arhitekturnemu načrtovanju in barvnemu svetu«.

Kako ste se odločili za poklic arhitekta?

V moji družini se že vsaj tri generacije ukvarjajo z inženirstvom in arhitekturo. Moj praded je bil inženir in je izgubil življenje, ker je padel z gradbenega odra. Moj oče Emilio Daffarra je bil inženir, moja sestra je arhitektka. Jaz sem arhitekt. Smo del majhne dinastije, ki je v bistvu vedno opravljala ta poklic.

Več del ste izpeljali na Videmskem ... Katera so vas najbolj navdušila?

Z očetom sva skupaj obnovila videmsko stolnico in cerkev sv. Petra mučenika v Vidmu, sam pa sem se posvetil cerkvi sv. Jakoba. Posebno navdihujoča je bila obnova cerkve na Solbici, kjer so med prenovo prišle na dan freske. Sicer se ob takih odkritjih zadeva vedno zakomplicira, saj je za prenovo potrebnih več sredstev. Restavriranje je najtežji del življenja arhitekta ... Zelo me je navdušilo tudi delo v Torviscosi, kjer smo oblikovali industrijski objekt Chimica fine. To je bil dolg proces, veliko smo se posvetovali z znanstveniki pri načrtovanju vseh različnih elementov, ki sestavljajo ta orjaški industrijski kompleks. Res je bilo čudovito, še največji izziv je predstavljalo načrtovanje protipožarnega sistema za črpanje vode iz reke Stella na tak način, da bi bil čim manj moteč in da bi se estetsko čim lepše vključil v krajino.

Delali pa ste tudi drugje po FJK ...

Zelo zanimivo je bilo delo, ki sem ga opravil leta 2013 v sodelovanju z Občino Trst, ko smo obnovili zvonik in cerkev na Proseku ter cerkev na Kontovelu.

Leta 2015 vas je pot peljala v Ukrajino.

Moja žena je Ukrajinka in v določenem trenutku sem se odločil, da želim narediti nekaj drugačnega. V Lviv smo se preselili v začetku leta 2015. Tamkajšnji arhitekti so me takoj lepo sprejeli. Prvo naročilo, ki sem ga dobil, je bila obnova fasade pomembnega poslopja na trgu Rinok pred sedežem občine. Potem sem se posvetil še drugim projektom zasebnih stanovanj, kavarn, hotelov ipd.

Kakšno mesto je Lvov?

Do leta 1939 je bil Lviv izredno pomembno mesto, ki je temeljilo na trgovanju s hmeljem in gorivom, ki ga pridobivajo na območju Karpatov, približno 30 kilometrov stran od mesta. Bilo je mesto izrednega bogastva in neverjetne lepote. Za Avstrijce je veljalo za eno izmed najvažnejših mest v cesarstvu. Ko je leta 1919 prešlo pod Poljake, je postalo drugo najbolj pomembno mesto v državi. Mesto je še vedno neizmerno lepo, veliko in neverjetno aktivno. Tu je bilo in je še zmeraj veliko dela. Arhitekti smo imeli sedež v središču mesta v starem smodniškem stolpu z debelimi zidovi, kjer te na vhodu vsak dan sprejmejo dva velika speča leva. Ne da se opisati, kako je mesto krasno - tako poleti kot pozimi - moral bi vas peljati tja, da bi se prepričali na lastne oči.

Leta 2022 ste se vrnili domov.

Ob začetku vojne smo nekaj mesecev še ostali tam, pod alarmi. Po svojih močeh smo pomagali, tako da smo predvsem otroke in starejše z avtom vozili na postajo. Videli smo marsikaj. Da bi omogočili sinu študirati, smo se s težkim srcem vrnili v Italijo. Tam smo pustili stanovanje in pisarno, ki še vedno stoji, čeprav me zanjo skrbi.

Zakaj ste se odločili za Gorico?

Moja brat in sestra sta mi ob vrnitvi našla prostor tukaj. V novem studiu v Gorici bova delala z ženo, ki bo sledila bolj komercialni plati. Upamo, da bomo imeli veliko dela in načrtovali od najmanjše kopalnice do večjih poslopij. Ponujali bomo nasvete za načrtovanje, opremo notranjih prostorov, za uporabo materialov in barv. Želimo nuditi podporo pri okraševanju domov, da postanejo čim bolj gostoljubni. Treba je priti mimo ...

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.