Primorski dnevnik je nastal 13. maja 1945, vendar segajo njegove korenine v konec prejšnjega stoletja, ko je v Trstu začel izhajati list Edinost: najprej kot polmesečnik, nato kot tednik, kot poltednik in od 2. januarja 1894 kot dnevnik. Edinost je bil prvi dnevnik primorskih Slovencev, pričal je o slovenski prisotnosti v Trstu in drugod po Primorski, bil je pomemben dejavnik pri uveljavljanju novih tokov v slovenski kulturi, od vzpona fašizma do 4. septembra 1928, ko ga je oblast dokončno zatrla je bil tudi glasnik prvega protifašističnega odpora v Evropi sploh. 

Primorskim Slovencem je bila nato dolga leta s silo odvzeta materina govorica. Vendar je v slovenske družine skrivaj prihajala pisana beseda. Dnevnika pa še dolgo ni moglo biti; vse do septembra 1943, ko je začela Osvobodilna fronta v cerkljanskih gozdovih v majhni ciklostilni tiskarski tehniki izdajati listič z naslovom Partizanski dnevnik: bil je majhen in skromen, toda bil je dnevnik. Kasneje sta se uredništvo in tiskarna preselili v Vojsko nad Idrijo, kjer je dnevnik izhajal do osvoboditve in nato še nekaj dni v Trstu. Od tedaj vse do današnjih dni izhaja Primorski dnevnik kot najpomembnejši glasnik življenja Slovencev v Italiji. 

Primorski dnevnik je edini dnevnik, ki izhaja v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji. Slednja živi kot zgodovinski in pravno priznani subjekt v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Primorski dnevnik (s kratico PD) je zgodovinski in moralni dedič Partizanskega dnevnika, od katerega sprejema vsestransko antifašistično izročilo ter vrednote OF in NOB. Obe dejstvi nalagata PD specifične naloge in odgovornosti. V tem smislu je dnevnik skrben in moralno pošten poročevalec ter obenem ustvarjalen dejavnik življenja Slovencev v Italiji in nasploh ter pozoren akter v prostoru, kjer je kot časopis prisoten. V spremembah, ki jih narekujejo sodobna modernizacija, oblikovanje nadnacionalnih subjektov, kot je EU in ukinjanje meja pa prostor PD ni nujno vezan le na manjšino, ampak lahko seže v širši slovenski kontekst. 

Prvenstvena skrb PD je, ob korektnem in nepristranskem informiranju, v razvijanju slovenskega jezika, kulture in vsestranske dejavnosti slovenske narodne skupnosti ter v ohranjanju in spodbujanju slovenske zavesti. Manjšina kot skupina in obenem izraz svobodnih posameznikov naj se uspešno uveljavlja v družbi velikih in malih narodov, v krajevnih, državnih, evropskih in svetovnih forumih ob doslednem zagovarjanju pravic, ki jih predvidevajo mednarodne in evropske listine o človekovih pravicah in manjšinah, ustavna listina Evropske unije, italijanska ustava ter veljavni zaščitni zakoni za jezikovne manjšine in za slovensko manjšino posebej, ustava in zakoni Republike Slovenije, kjer prebiva večinski del slovenskega naroda in ki je polnopravna članica Evropske unije. Glede Slovenije je potrebno izpostaviti načelo skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki naj ga PD sooblikuje. Na omenjenih področjih nastopa Primorski dnevnik kot aktiven zagovornik pravic, svobode kulture in znanja, demokracije in pravne države skupaj z ljudmi, manjšinami in narodi, ki podpirajo omenjena načela in zakone. PD pozorno spremlja nove evropske integracijske procese, prisotnost Slovenije v EU, odpravljanje meja in vsega, kar temu sledi. 

V duhu svoje najplemenitejše tradicije PD zagovarja ideale humanizma, antifašizma, spoštovanja človeka in njegove osebne istovetnosti ter pravice šibkejših ljudi in manjšin. Zagovarja načela pluralizma in demokracije v politiki, kulturi in gospodarstvu. Je zagovornik pravne države in reda, se zavzema za mir, kakovost življenja, uravnovešen vsesplošen razvoj ob posebni skrbi za zdravo okolje, socialno pravičnost in solidarnost med ljudmi. Posebno pozornost namenja kulturi aktivnega sožitja, sodelovanja in prijateljstva med različnimi narodnimi skupnosti, ki živijo v večjezičnem prostoru. V tem duhu spodbuja sodelovanje tako med slovenskimi manjšinami v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in na Madžarskem in s Slovenci po svetu kot z italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem, z madžarsko skupnostjo v Sloveniji ter z ostalimi manjšinami v Italiji in Evropi. 

Primorski dnevnik je informativni časopis, ki je dejavno soudeležen v manjšinskem dogajanju ter v ožjem in širšem okolju, v katerem živi slovenska manjšina, ki ima v njem svoj glas. Njegov široko demokratični značaj izključuje možnost kakršnegakoli uveljavljanja ozkih strankarskih ali sektaških stališc, kot tudi kateregakoli idejnega, nacionalnega ali verskega ekstremizma. V svojem pisanju in pri objavljanju prispevkov, ki so nastali izven uredništva, je spoštljiv do človeka in njegovega dostojanstva ter tudi v polemiki preprečuje žalitve, ki bi prizadele globoka čustva in misli oseb in skupin. S stališca navedenih načel PD zagovarja konkurenčen, vendar spoštljiv in strpen odnos med različnimi nazorskimi in političnimi gledanji, ki se lojalno vključujejo v pravila demokratične igre in ne zanikajo pravic slovenske manjšine v Italiji, ostalih narodnih manjšin ter njihovih pripadnikov ter splošno priznanih organizacij, ki delujejo v dobrobit posameznikov in skupnosti.