Pošljite nam svoje jezikovne dileme
Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu
Vedno sem mislila, da vrste vin pišemo z malo, npr. vipavec, cviček, zdaj pa ugotavljam, da so PTP-sorte (priznano tradicionalno poimenovanje) z veliko ...
Ta zapisovalna zadrega poleg jeziko(slov)ne problematike naslavlja tudi gospodarsko in celo (mednarodno)pravno, saj so pravila za določanje in poimenovanje vin PTP (zelo striktno) opredeljena v zakonodaji (npr. v 7. členu Zakona o vinu – ZVin-B), imamo pa še druge označbe, recimo ZGO (zaščitena geografska označba), ZOP (zaščitena označba porekla) itd., ki se uporabljajo tudi na ravni Evropske unije. Kot pomoč pri določanju vin ZOP naj služi naslednji graf.
Pravila za poimenovanja so torej težavna, zlasti pri pridobivanju pravic za posebne geografske označbe, v osnovi pa zapisovanje imen vin in pijač pravopisno ni najbolj zahtevno: vse pijače zapisujemo z malo začetnico (cviček), tudi če izhajajo iz imen, ki izvorno poimenujejo bitja (vipavec, mariborčan, ljutomerčan, konjičan ipd.), ali iz samostalniških občnoimenskih izrazov iz pridevnikov na -ov/-ev (vilijamovka, janževec). Seveda pa imajo ta pravila nekoliko starejšo brado in ne odgovarjajo najbolje potrebam sodobnega časa, ko imamo cel kup predvsem tujih blagovnih znamk pijač, zlasti takšnih, ki imajo v imenu osebno ime (Jack Daniels, Jim Beam ipd.), zato se moramo v takšnih primerih nekako znajti. Najvarneje bo bržkone, če zapišemo, da je nekdo popil steklenico jacka danielsa/jima beama ali pa je popil steklenico viskija Jack Daniels/Jim Beam, pri čemer v zadnjih primerih in torej pisano z velikimi začetnicami obe znamki nastopata kot imenovalna prilastka.
PTP je torej oznaka za vina, ki opredeljuje geografsko območje in lastnosti vina s posebnim predpisom na podlagi študije. Prvi slovenski vini, ki sta dobili oznako PTP, sta bili metliška črnina in belokranjec, na seznamu pa so še cviček, teran in bizeljčan. Pišemo jih z malo začetnico, se jim pa v rabi ob upoštevanju priznanih tradicionalnih poimenovanj pripiše kratica PTP: cviček PTP, belokranjec PTP itd. Kot vidite, smo tudi ta vina zapisali z malo začetnico, v rabi pa bomo pogosto našli zapise z veliko, zlasti pri vinskih hišah, ki ta PTP-vina tudi tržijo, vendar gre pri tem bolj za oblikovno in trženjsko odločitev. Če pa o teh vinih pišemo na splošno, je malo verjetno, da bomo poreklo sploh omenjali – če želimo reči, da je nekdo zvrnil steklenico cvička, je to, ali gre za vino PTP ali ne, najbrž brez pomena.