Bakala(r) povzroča nekaj zmede

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Pozdravljeni, zanima me, ali mi lahko pojasnite razliko in rabo naslednjih besed: bakala, bakalar, polenovka, trska. Pri tem vlada vsaj na Ljubljanskem neka zmeda.

Glede na zapise in prevode, ki jih lahko beremo na obeh straneh slovensko-italijanske meje, sklepamo, da je nekaj zmede tudi na našem koncu. Da bi pojasnili te kulinarične izraze in njihovo ustrezno rabo, si oglejmo slovarske razlage.

Najprej pokukajmo v SSKJ2 na portalu Fran. Trska je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika definirana kot »velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma, lat. Gadus morhua, kar je v italijanščini »merluzzo«. Kot sopomenko slovar navaja besedo polenovka.

Pri geslu polenovka pa v istem slovarju v prvem pomenu dobimo razlago »posušena riba trska kot hrana, jed«, kar je v italijanščini »stoccafisso« (od tod tudi primorsko štokfiš ali štokviž). Polenovka je torej na vetru (ali v sušilnici) posušena trska, ki je lahko soljena ali pa ne. Pripravljamo jo na več načinov, ki se glede na lokalno tradicijo lahko razlikujejo.

Slovar nam pokaže tudi, da sta bakala in bakalar dvojnici in pomenita pravzaprav isto kot polenovka; kot podpomenko pa slovar navaja »namaz iz te ribe«, čemur sledi še etimološka razlaga, in sicer da je beseda prevzeta iz it. »baccalà«, kar je izposojeno iz španščine »bacalao«. Nekaj dodatne zmede nastaja na Primorskem, saj celo slovar beleži, da se tu narečno uporablja bakala tudi za posušeno ribo trsko. Sicer pa lahko mirno rečemo, da je bakala oz. bakalar tisti ribji namaz, ki mu v italijanščini pravimo »baccalà mantecato«. Nekatere kulinarične spletne strani nam še razkrijejo, da ribjemu namazu, ki izvira iz Benetk in ga tradicionalno uživamo v božičnem času, lahko rečemo tudi polenovka na belo oziroma bakala/bakalar na belo.

Opazimo torej lahko, da tudi SSKJ izkazuje nekatera dvojnična poimenovanja, zaradi katerih nastaja nekaj zmede pri rabi.

Razlike med izrazi bakala, bakalar, polenovka in trska so še en primer bogate slovenske jezikovne in kulturne raznolikosti, ki se kaže v regionalnih različicah in skozi vplive sosednjih kultur in jezikov. Kljub temu pa izraz polenovka ostaja splošno sprejet kot oznaka za posušeno obliko te ribe, ne glede na regionalne razlike v njenem poimenovanju ali kulinarični uporabi; bakala(r) in polenovka na belo pa nedvomno označujeta ribji namaz in nista zaznamovana.

Za boljšo preglednost dodajamo še priročni slovensko-italijanski glosarček:

• trska = merluzzo (žival – vrsta ribe),

• polenovka = stoccafisso (živilo – sušena riba),

• bakala(r) (na belo), polenovka na belo = baccalà mantecato (jed – ribji namaz).