Velika začetnica pri vrstah vina drugič

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Spoštovani, pred nekaj tedni sem brala kotiček o vinskih znamkah in imenih. Ne strinjam se, da imena pišemo z malo: to je vendar poimenovanje proizvoda, v katerega smo vložili veliko truda in ga moramo spoštovati. Hvala.

Spoštovani, vaše ogorčenje je razumljivo. Tudi sami spoštujemo delo vinogradnikov in vinarjev, pa tudi vseh drugih kmetov, obrtnikov in strokovnjakov; vemo, koliko vlagate v promocijo, in poznamo (vsaj v temeljih) zakone, ki urejajo registracijo blagovnih znamk, patentov in druge lastnine.

Gremo kar po vrsti.

Slovenski pravopis, ki je trenutno v uporabi (in velja za uradnega), posveča blagovnim znamkam relativno malo prostora. Zakaj? Ker so bila njegova pravila zasnovana v času, ko brandi še niso imeli družbene vloge, moči in ugleda, ki jih imajo danes. Govorimo pač o času pred letom 1991 – Pravila SP so izšla leta 1990, potem pa ponovno s slovarskim delom leta 2001. Iz tistih pradavnih časov izhaja zahteva, da se z malo začetnico pišejo npr. tudi imena zdravil (aspirin), medtem ko se imena tujih izdelkov »rajši« podomačujejo (kokakola).

Časi so se spremenili in z njimi tudi občutek, kaj je ime blagovne znamke in kaj ni, kdaj neko poimenovanje uporabljamo kot splošno (vrstno) in kdaj kot lastno ime, kakšno vlogo ima dizajn oz. grafična podoba, na raven katere sodi tudi zapis. Nasveti Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in predlogi za novi Pravopis 8.0 gredo v to smer.

Danes se lahko velika začetnica pojavlja sredi besede, če gre za tvorjenko iz lastnega imena znamke (McDonald’sov hamburger) ali če se je za tak zapis odločil lastnik izdelka (AirBeletrina, YouTube), lahko se pa z malo začetnico zapisuje prva črka (eDavki, iPhone). Opcij je torej veliko več, predvsem pa te upoštevajo odločitve lastnika blagovne znamke in kontekst (okoliščine, sobesedilo).

(Registrirano) ime izdelka ali znamke torej pišemo z veliko začetnico; to seveda velja še zlasti za vina, ki niso poimenovana po eni sorti (vsi nadaljnji primeri so izmišljeni): Sladki nektar, Opojna čaša, Aroma kamna. Včasih nosijo vina imena začetnikov vinarske dinastije ali ledinska imena predelov, kjer so zasajene trte: Ivanka, Marija ... oz. Zadzakal, Gaja.

Veliko začetnico pa uporabljamo tudi, kadar je ime posameznega vina prekrivno z imenom sorte, kadar pač mislimo na blagovno znamko, npr. na etiketi: Teran, Vitovska, Prosekar. Taki primeri so podobni »reki Reki«: beseda reka je občno poimenovanje vrsto vodnega toka, v enem primeru pa je tudi lastno ime, in sicer srednjega toka Timave – ko gre za to poimenovanje, zapisujemo besedo z veliko začetnico.