»Manjšini sta naravni most, ki povezuje državi«

Giuseppe Cavagna, veleposlanik Italijanske republike v Sloveniji, je nastopil mandat marca letos. V tem času se je marsikaj dogajalo v odnosih med državama in čas je že za prvi obračun.

Veleposlanik je z veseljem sprejel prošnjo za pogovor, ki je potekal na italijanskem veleposlaništvu v Ljubljani.

Gospod veleposlanik, kako se počutite v Ljubljani?

Zares se počutim zelo dobro. To je mesto z zelo visoko kakovostjo življenja zaradi vrste razlogov. Je dobro, zelo skrbno upravljano mesto, je zelo zeleno mesto, je čisto mesto, je tudi zelo varno mesto in je navsezadnje zelo lahko mesto, dokaj majhno, če pomislimo, da gre za eno izmed evropskih prestolnic. Ljudje se po tem mestu z lahkoto premikajo, sam to izkoriščam, skoraj povsod lahko grem peš in zelo poredko uporabljam avto.

Mislim tudi, da je Ljubljana mesto, ki veliko ponuja, poleg tega pa opažam, da v povprečju prebivalci uživajo zelo ugodno razmerje med delom in zasebnim življenjem. Slovenci redno delajo; vem, da je delež zaposlenih v Sloveniji visok, vendar se ob delu vsi zavedajo, da obstaja zasebno življenje, ki ga vsi spoštujejo. V nekem trenutku osem ur delovnika mine in to omogoča ljudem, da ostajajo v družinah, da se ukvarjajo s športom ali da obiskujejo kulturne prireditve. Ljubljana s 300.000 prebivalci ni zelo veliko mesto, vendar je kulturna ponudba vsekakor precejšnja. Vse to mi omogoča trditev, da je življenje v Ljubljani na dobri ravni.

Veliko Italijanov dela in živi v Sloveniji. S katerimi težavami se soočajo?

Lahko rečem, da se doslej nisem srečal z Italijani, ki bi me opozorili na posebne težave, ki bi jih imeli zaradi bivanja v Sloveniji. Seveda obstaja razlika med Obalo, kjer je italijanščina drugi uradni jezik in pogosto v rabi ter ljudem omogoča, da živijo in delajo tudi v italijanščini, in notranjostjo Slovenije, kjer tega ni. Ampak mimo jezikovne zadrege, kajti za Italijane je slovenščina težak jezik, kar občutim tudi sam, vam na to vprašanje ne morem odgovoriti drugače, ker me doslej ni na morebitne težave nihče opozoril.

Bližamo se letu 2025, ko bosta Gorica in Nova Gorica kulturna prestolnica Evrope. To je prvič, da je ta priložnost doletela dve sosednji mesti v dveh sosednjih državah. Kako spremljate te priprave?

To je sporočilo zelo velikega upanja, evropsko sporočilo na najvišji možni ravni. Navsezadnje je Evropa nastala tudi zato, nastala ni samo za čedalje večje zbližanje držav in njihovih prebivalcev, ampak tudi z namenom, da nastane neka skupnost. Gorica in Nova Gorica to zelo simbolno udejanjata. Govorimo o ozemlju, ki je bilo stoletja nedeljeno, čeprav nekajkrat razdeljeno z mejo, ki se je premikala, vendar o ozemlju, kjer imajo ljudje skupne korenine, čeprav govorijo različne jezike.

Priznanje kulturne prestolnice Evrope je torej investicija, poskus, da iz dveh mest nastane eno samo mesto, kjer bo meja samo kraj srečanja in ne več kraj delitve. To je velika perspektiva, kakršno ima malo krajev v Evropi, to je edinstven primer. Ponosen sem, da ga je Evropa izbrala in prepričan sem, da bo leto 2025 zelo uspešno, ker gre za eksperiment, ki vsebuje veliko upanje za Italijo in Slovenijo, za Italijane in za Slovence, pa tudi sicer za vso Evropo. To je osnova, na kateri temelji ves evropski projekt.

Ob meji živita dve manjšini, slovenska manjšina v Italiji in italijanska manjšina v Sloveniji. Ju poznate in kako ju ocenjujete?

Ocenjujem, da sta bistven naravni most, ki povezuje najini dve državi. Ne morem trditi, da podrobno poznam slovensko manjšino v Italiji, vendar sem spoznal kar nekaj njenih pomembnih predstavnikov. Zdi se mi, da je ta manjšina zelo dobro organizirana, dobro strukturirana, z odličnimi in poglobljenimi odnosi s Slovenijo in z najvišjimi predstavniki oblasti matične države. To me seveda veseli, kot me tudi zelo veseli, da sta slovenska manjšina v Italiji in avtohtona italijanska manjšina v Sloveniji med seboj povezani, se koordinirata in kjer je možno razvijata skupne projekte. To je bogastvo naše raznolikosti. Na eni strani je Italija, kjer živi nekaj deset tisoč Slovencev, državljanov Italije, priznana manjšina, kateri je priznana vrsta pravic, ki s svojo prisotnostjo bogati našo državo. Isto velja za avtohtono italijansko manjšino v Sloveniji, državljane Slovenije, ki govorijo italijanščino in s svojo prisotnostjo bogatijo Slovenijo. Obe manjšini živita na ozemlju, ki ima skupno zgodovino, čeprav kompleksno; delita jo na istem ozemlju, ki ga njuna prisotnost bogati.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.