Tartini - »Mojster narodov«

Ko se je Giuseppe Tartini rodil, 8. aprila 1692, je bil današnji piranski trg mandrač. Zagotovo si ni predstavljal, da bo morsko vodo dvesto let kasneje prekril kamen in da bo na tistem trgu stal njemu posvečen kip. In ni sanjal niti o tem, da bo postal simbol mesta, da bo njegov dom muzej (in sedež Italijanske skupnosti), da bo v letu 2020 postal predmet evropskega projekta. Prav gotovo bi se zadovoljno nasmehnil, ko bi zvedel, da bodo v njegovem rodnem mestu vlili njemu posvečene čokoladne praline v obliki violine. Mesto Piran bo odslej, tako kot Salzburg, lahko namreč ponujalo sladke spominke z »mediteranskim« okusom (temna čokolada skriva namreč avtohtone oljke in solni cvet) in to z utemeljenim razlogom, saj je skladatelj oboževal čokolado.

Zgodba »Mojstra narodov« (kot so ga poimenovali zaradi njegove znamenite, mednarodne violinske šole) se je razvila v Padovi, kjer je živel, ustvarjal in umrl 26. februarja 1770. Spomini na otroštvo in na rodne kraje pa so ga zagotovo spremljali celo življenje: na primer poletja, ki jih je z družino preživljal v vili v Strunjanu, kjer se je v mešanem okolju morda naučil tudi nekaj slovenskih besed, kot verodostojno domneva kustosinja muzejskih prostorov piranske Tartinijeve hiše Duška Žitko. Vilo so zrušili leta 1956 in jo na novo zgradili: pohištvo v rokoko stilu, ki verjetno posnema izvirno pohištvo prvih lastnikov, bo kmalu postalo del stalne zbirke Tartinijevega muzeja.

Piranski muzej je v letošnjem letu dobil prenovljeno podobo, z večjim številom razstavnih dvoran in eksponatov, med katerimi bo glavno mesto imela še naprej Tartinijeva edina ohranjena violina, ki je v letih pretrpela marsikatero poškodbo in so jo med vojno uspešno skrili pod stopniščem piranske občinske hiše. Restavrirana violina poje še danes: njen glas je prvi posnel (z monografsko cede ploščo) violinist Črtomir Šiškovič.

Koronavirus zagodel tudi Tartiniju

Danes, 26. februarja, na dan 250-obletnice Tartinijeve smrti, bi moralo mesto Piran uradno odpreti jubilejni program s koncertom priznanega violinista Salvatoreja Accarda in Novega komornega orkestra Busoni, ki ga vodi Massimo Belli. Strah pred koronavirusom je organizatorje prepričal, da so koncert prenesli na kasnejši datum, prav tako so bili v Trstu prisiljeni odpovedati odprtje spominske sobe, ki je bilo na konservatoriju Tartini tudi predvideno danes: tu bodo vsekakor odslej hranili dragocene eksponate, med katerimi so njegova posmrtna maska, lasulja, torba za violino z monogramom in nekateri rokopisi. V zbirko spadajo tudi zapiski, ki so pred kratkim po naključju postali last konservatorija, ko jih je raziskovalec izsledil – in prepoznal – med stranmi knjig nekega antikvariata v Liguriji.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.