»Potrebujemo jasno časovnico«

Kulturne ustanove, med katerimi so tudi gledališča, vse od uvedbe strogih protikoronavirusnih ukrepov mirujejo. Že dobra dva meseca ni več slišati glasbe, gledaliških vaj, kaj šele predstav, ki so bile napovedane za letošnjo sezono. Pri dveh stalnih gledališčih, ki na oder postavljata lastne produkcije – opernem gledališču Verdi in Slovenskem stalnem gledališču – smo poizvedovali, kako so se odzvali na prisilno zaprtje in kakšni so njihovi načrti za prihodnost.

»Ko je stopila v veljavo prepoved delovanja, smo tudi mi morali poseči po raznih razpoložljivih možnostih, s katerimi bi kljubovali nastali situaciji, od koriščenja zaostalih dopustov in prostih dni, prilagajanja delovnih ur do izrednega nadomestila za plačo,« pove Stefano Pace, intendant opernega gledališča Verdi, ki zaposluje 230 ljudi.

»Gledališke in zlasti umetniške ekipe pa so kot stroj, ki ga ne smemo ugašati oz. ustavljati. Ne moremo si dovoliti, da bi izgubljali človeški, umetniški kapital, ki je naše pravo premoženje, za oblikovanje katerega je bilo potrebno veliko napora. Pripravljamo se na to, da bi, ko bo spet možno, v čim krajšem času nadaljevali s koncerti. Ob omejitvah, ki bodo zagotovo zelo ostre: pred možnostjo okužbe moramo zaščititi tako zaposlene kot gledalce,« pravi Pace, ki ocenjuje, da bo povratek k normalnosti postopen in najbrž ne ravno ekspresen. »Razmišljamo seveda tudi o tem, kakšen bo nadaljnji repertoar in kaj bo s predstavami, ki so bile odložene oz. kako jih bomo izvedli, ko bo to mogoče. Kar je bilo že pripravljeno, a še ni moglo iti na oder, bo vsekakor predstavljeno.«

Tišina vlada tudi v tržaškem Kulturnem domu v Ulici Petronio, v katerem domuje slovensko poklicno gledališče. »Nekaj zaposlenih je trenutno na čakanju (ker so ti postopki zelo zamudni, so se v SSG odločili, da jim sami anticipirajo nadomestilo plače; op. ur.), nekateri pa delajo od doma, saj se upravno-organizacijska dejavnost ni prekinila. Prejšnji teden je na primer upravni odbor na skupščini, ki je potekala preko videokonference, sprejel obračun za leto 2019, kar pomeni, da je bilo treba pripraviti vso potrebno dokumentacijo,« pove Breda Pahor, predsednica Slovenskega stalnega gledališča, ki zaposluje 29 ljudi; nekatere s pogodbami za nedoločen čas, druge s pogodbami za določen čas – igralske pogodbe so se, kot običajno, iztekle ravno z zadnjim dnem aprila.

»Potem je tu še zagotavljanje digitalne prisotnosti SSG na spletu, kar tudi terja nekaj dela.« Slovensko gledališče objavlja namreč vsak teden na svojih družbenih omrežjih posnetke predstav za otroke in odraslo občinstvo.

Nihče ne ve, kdaj bodo lahko gledališča ponovno odprla vrata. »Na obzorju se nikakor še ne izrisuje odprtje gledališč, a mislim, da se vse hiše zavzemajo za to, da bi sprostili vsaj nekatere dejavnosti, v našem primeru recimo razstave, ki jih redno gostimo. Poleg tega bi nam precej olajšalo delo, če bi zaposlenim dovolili dostop do teatra. Prizadevanja v tej smeri na državni ravni potekajo tudi s strani raznih stanovskih združenj, kot so Agis, Platea, Federvivo in podobne,« pove Breda Pahor. »To, kar trenutno gledališča najbolj potrebujejo, je vsaj neka okvirna časovnica, na podlagi katere lahko načrtujejo reprogramacijo sezon oz. produkcij, ki niso zaživele zaradi koronavirusne pandemije. Nekdo bi si moral vzeti odgovornost in dati jasne smernice.«

Umetniško vodstvo in uprava SSG konkretno razmišljata o različnih možnih scenarijih. Predsednica izrecno omeni abonente: »Tisti, ki so že plačali določene predstave, jih bodo tudi videli,« zatrjuje, trenutno pa še ni mogoče napovedati kdaj in v kakšni obliki. Eden od možnih scenarijev je ta, da bi sezono povlekli do konca leta, ali da bi v sezono 2020/21 vključili predstave, ki so bile predvidene že v letošnji. »Obveze do abonentov bomo na vsak način skušali izpolniti. Prizadevamo pa si tudi, da bi jim, v dovoljenih oblikah, ponudili nekaj poletnih nastopov.«

Čeprav je še ni konec, je že danes jasno, da bo koronavirusna pandemija imela daljnosežne posledice na vseh področjih. Tudi v kulturi. Morebitno zmanjšanje finančnih dotacij za gledališča bi dodatno poglobilo že tako težavno situacijo. »Glede tega so dosedanje novice dobre. Zagotovili so, da državnemu skladu za gledališko dejavnost FUS, iz katerega SSG prejema večino sredstev, ne bodo zmanjšali dotacije,« pove Breda Pahor. »Dejali so tudi, da bodo kriterije obračunavanja prilagodili nastalim razmeram.« Podobno bo storila Dežela Furlanija - Julijska krajina, je zagotovila Tiziana Gibelli, članica deželne vlade, ki je pristojna za kulturo in gledališča, s katero so se deželne gledališke hiše, med njimi tudi Verdi in SSG, v četrtek videokonferenčno sestale. »Soočili smo se o tem, kakšne so možnosti za ponoven zagon, odbornica pa je napovedala, de se bomo ponovno sestali. Pozitivno se mi zdi predvsem to, da je dežela izkazala zanimanje do težav, s katerimi se trenutno soočajo gledališča,« je povedal intendant gledališča Verdi (v odhajanju) Stefano Pace.

V tem nenavadnem koronaobdobju je tudi kulturi priskočil na pomoč splet, na katerega so gledališča delno preselila delovanje, da bi ohranila stik z gledalci in abonenti, ki ta prizadevanja nedvomno cenijo. A tako Pace kot Pahor se strinjata, da je to le paliativ, ki nikakor ne more in ne sme nadomestiti predstav v živo. »Predstave v živo morajo pač biti v živo, prav to je njihovo bistvo,« kratko in jedrnato komentira Stefano Pace. »Predstava ni samo predstava sama na sebi, je tudi vzpostavljanje stikov, nekega miljeja, ne nazadnje spodbuda za skupno rast,« sklene predsednica SSG Breda Pahor.

»Tega ne moremo doseči, če vsebinam sledimo od doma, preko ekranov. Seveda je ta začasna možnost ponujanja vsebin dragocena, brez nje bi bili v še hujši zagati, a v nobenem primeru ne sme nadomestiti tiste primarne funkcije in podobe, ki jo ima gledališče.«

Tudi v obeh slovenskih kulturnih središčih v Gorici - Kulturnem centru Lojze Bratuž in Kulturnem domu - je delovanje že dva meseca ustavljeno. Predsednika Franka Žgavec in Igor Komel upata, da bodo lahko izpeljali vsaj nekatere dogodke na prostem. Zaposleni v Kulturnem centru Lojze Bratuž in v Kulturnem domu pa so trenutno na čakanju oziroma v pričakovanju izplačila nadomestila.