Okrnjen in hibriden FSF letos izjemoma v Ljubljani

Festival slovenskega filma bo v 23. izdaji, ki bo potekala med 6. in 11. oktobrom v Ljubljani in na spletu, v primerjavi s preteklimi leti nekoliko okrnjen predvsem v tekmovalnem programu celovečernih filmov. Razlog se skriva v zastali produkciji, ki je posledica koronavirusa in težav s financiranjem.

Zaradi trenutnih razmer bo FSF namesto v Portorožu potekal v Ljubljani in v hibridni obliki, deloma v živo in deloma na spletu. V primeru ponovnega zaprtja javnega življenja pa so pripravljeni, da ga v celoti preselijo na splet. Osrednje prizorišče bo kino Komuna, kjer bodo prikazovali filme iz tekmovalnega programa. Zaradi ukrepov bo sprejemal približno 120 gledalcev na projekcijo.

Slovenskim gledalcem so znani vsi trije igrani celovečerci v tekmovalnem programu. Košarkar naj bo 2 v režiji Borisa Bezića predstavlja zgodbo, v kateri se protagonist Ranta in njegovi prijatelji soočajo z novimi košarkarskimi izzivi in prvimi ljubezenskimi težavami. Konec februarja je na program kinematografov prišel film režiserja Martina Turka Ne pozabi dihati, v katerem najstniki lahko prepoznajo vihrava čustva, odrasli pa se lahko spominjajo doživetega obdobja. Oktobra lani pa je premiero doživel film Preboj v režiji Dejana Baboseka, nastal po knjigi Past na Menini planini partizanskega komandanta Franca Severja – Frante.

Med dokumentarci bodo prikazali Kino Šiška 10 (rež. Maja Pavlin), nastal ob 10-letnici delovanja istoimenskega ljubljanskega Centra urbane kulture, ter Požig (rež. Majda Širca), ki ob požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu pred stoletjem spregovori tudi o razmahu fašizma.

Med igranimi manjšinskimi koprodukcijami bo Oče srbskega režiserja Srđana Golubovića, ki je svetovno premiero doživel na 70. Berlinalu in prinaša zgodbo očeta, ki se po obupanem dejanju žene znajde v boju z oblastmi.

Na sporedu bo tudi igrani celovečerec Paradise – Novo življenje, katerega režijo podpisuje Tržačan Davide del Degan. Med dokumentarnimi manjšinskimi koprodukcijami bo še GO-VID Ko vidiš spet mejo (rež. Carlo Ghio) o koronačasu, v katerem je na goriško-novogoriškem Trgu Evrope oz. Transalpini po desetih letih čez noč spet zrasla meja ...