Diego Marani navdih črpal v EPK 2025

»Perdone meine gospa, Ich razume nicht wat passe. Ich govorì aber nicht razume wat govorì. Esse todo eine mix van parolas, besedas, wordes. Das make moi glavobol ... Bitte soccorso! «

Prevod tega malega odlomka iz kratkega romana Diega Maranija La lingua virale (2024, Založba Italo Svevo, Trst; dobitnik literarne nagrade Dežele FJK na letošnjem festivalu Pordenonelegge) menda ni nujen, saj je zmes besed vsakomur vsaj v glavnih obrisih razumljiva. Tudi v avtorjevo najnovejšo knjigo se je prikradel Europanto, igriva jezikovna potegavščina, karikatura esperanta.

Tokrat se je Marani posvetil obmejnemu slovensko-italijanskemu prostoru. Navdihnila ga je Evropska prestolnica kulture, da se je šaljivo lotil hudo resnih vprašanj jezika in identitete, zaradi katerih se je še nedavno v teh krajih prelivala kri. Kaj je z jeziki in identitetami, ko se prostor odpira, ko mejne pregrade, ki so se jih mnogi držali kot pijanec plota, izginjajo in se naša jezikovna in nacionalna identiteta maje nič manj kot pijančeva stabilnost?

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku