Klavrno stanje stvari v družbi, ko na vsakem koraku opažamo grobe posege v človekove pravice in dostojanstvo, »kliče po še več humanizma. In še več branja Kosovela. Kultura mora prav zato ostajati središče kritične misli, glasen, čeprav prepogosto osamljen glas in prostor, ki je zavezan vrednotam svobode, solidarnosti, enakosti in opozarjanju na krivice. Kdo bo sicer podiral zidove v naših glavah in rezal žice v našem svetu? Kdo bo kazal ogledalo družbi, ki se slepo udinja kapitalu?«
Tako se je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko v ponedeljek zvečer spraševala v preddverju Kosovelovega doma v Sežani pred premiero predstave Vlak št. 1 2 3 v bodočnost, ki je nastala v sodelovanju s Kosovelovim domom in Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta. Ministrica je bila namreč častna pokroviteljica slovesnosti ob 120-letnici Kosovelovega rojstva, ob kateri je Občina Sežana tudi prvič obeležila svoj kulturni praznik.
Ministrica se je zahvalila širši skupnosti, da skrbi za Kosovelovo dediščino. »Danes, tu med vami, slutim, kako ste ponosni na tega velikega Človeka. Humanista. Rdečo raketo.« Spomnila je, da so po Srečku Kosovelu v Sežani poimenovali »cel niz institucij in - kar je najpomembnejše - obe šoli, kulturni dom in knjižnico. To so vaše in naše korenine, ki jih ne gre pozabiti,» je dejala in opozorila, da je treba poznati tudi zgodovinske okoliščine, v katerih je Kosovel živel, na primer skozi kaj vse so morali on in njegovi sodobniki, da lahko danes govorimo slovensko.
Prisluhnimo pesniku
Kosovel in pomlad si skoraj delita rojstni dan, 21. marec pa je tudi svetovni dan poezije, je spomnila ministrica. Kosovela je včasih težko brati, a velja se potruditi. »Prisluhnimo poeziji, sodobni ali Kosovelovi, ki nas opominja, da je edina luč, ki zasije na razvaline človeštva in človečanstva prav Človek. Da je in ostane vsak od nas, ob vseh družbenih vlogah, funkcijah, nazivih in odgovornostih, ki jih prevzame, najprej in čisto do konca predvsem Človek. Ob tem zavedanju nas tudi za človeštvo ne rabi skrbeti. In upam, tudi ne za naravo. Oči so se odprle, nebo se je razlilo vanje, je zapisal. Odprimo oči, prisluhnimo pesniku,» je pozvala ministrica.
Župan Občine Sežana Andrej Sila pa je med drugim zaželel, da bi predstava Vlak št. 123 v bodočnost vse nas spodbudila, »da živimo v skladu z njegovimi ideali«.
Pred obnovljenim grobom
Ministrica je ob 120-letnici rojstva pesnika, literata, humanista, ki so ga »bistre in zvedave misli vodile iz Tomaja v Ljubljano, Trst, v svet,» kot je dejala, obiskala tudi Tomaj. Tu je Srečko preživel večji del svojega kratkega življenja (1904-1926) in tu je tudi pokopan. Z vodjo kabineta Nino Ukmar (dolgoletno direktorico Kosovelovega doma Sežana) sta položili cvetje na prenovljen grob, ob katerem stoji po novem tudi manjši spomenik z njegovim avtogramom. V družbi župana je ministrica obiskala tudi Kosovelovo domačijo.