Zgodba tovarne Wärtsilä na gledališkem odru

Koliko strojev je brnelo, koliko rok jih je poganjalo. Na začetku je bila le manjša delavnica, ki jo je leta 1835 avstrijski podjetnik Georg Strudthoff odprl pri Sv. Andreju in je nato postala ena izmed najuspešnejših tržaških tovarn. Prerasla je v obrat ladijskih motorjev Fabbrica macchine Sant'Andrea (FMSA), ki se je leta 1971 preselil na obronke Boljunca in dobila ime Grandi Motori (veliki motorji). Tako jo z nemalo otožnosti še vedno imenujejo marsikateri delavci, čeprav jo je leta 1997 odkupila finska multinacionalka Wärtsilä, ki je 14. julija letos širšo javnost pretresla z napovedjo, da bo proizvodnjo selila »domov« in odslovila 451 zaposlenih.

Dvesto let dolgo zgodba napora, truda, pa tudi številnih sanj, ki bi se lahko z zaprtjem boljunskega obrata nenadoma prekinile, bo danes ob 19.30 zaživela tudi na odrskih deskah tržaškega gledališča Miela. Le nekaj pred tem, isti dan bo v Rimu potekal sestanek za prihodnost obrata.

Režijo predstave Su le maniche! (Zavihajmo si rokave) podpisuje Franco Però, ki nam je tudi zaupal ozadje in glavna sporočila predstave. Nastopajo Paolo Rossi, Alejandro Bonn, Omar Makloufiin in Laura Bussani. Večer, ki je ravno zaradi njegove simbolne vloge brezplačen, bo potekal pod okriljem Občine Trst in s sodelovanjem z zadrugo Bonawentura. Pri zbiranju gradiva so pomagali: tiskovna agencija deželne vlade ARC, deželni sedež RAI FJK, društvo Marinara Aldebaran, zbirka Claudio Ernè, inštitut Livio Saranz, fototeka CMSA, arhiv Giornalfoto in Diego D’Amelio.

Pogovor z režiserjem lahko preberete v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.