Torek, 14 januar 2025
Iskanje

Po prijavi so na Rouni porušili bar in blagajno

Medtem je nastalo novo »Primorje«, nogometni klub Pro-secco

Prosek |
14. jan. 2025 | 6:45
Dark Theme

Proseška nogometna krajina je nedvomno med najbolj zapletenimi v deželi, verjetno celo v Italiji. Trenutno domujejo tam namreč trije nogometni klubi, Primorje 1924, Prosek FC Primorje in Pro-secco. Slednja sta naslednika Primorja FC in kot taka gospodarita z nogometnim igriščem na Rouni, kjer so pred nedavnim porušili bar, blagajno in del tribune. Upravitelj športnega objekta v lasti Občine Trst je sicer Prosek FC Primorje, ki je le preimenovano FC Primorje, Pro-secco pa je nova partnerska ekipa.

Zmeda je kajpak velika, nenazadnje je v register italijanskega olimpijskega komiteja vpisano le eno Primorje, na državnem registru italijanske nogometne zveze pa so kar štiri Primorja. Prosek FC Primorje je dejansko le preimenovanje FC Primorja iz birokratskih razlogov, je razložil njegov predsednik Robert Zuppin. Kljub združitvi s Primorcem je FC Primorje nadaljevalo z obstojem - ne na športni ravni -, da bi nogometno igrišče na Rouni ostalo v domačih rokah. Pro-secco je »neodvisno-odvisno« partnersko društvo Proseka, ki je nastalo na pobudo športnega menedžerja Enza Esposita, da bi nadaljevali s športno tradicijo Primorja FC.

Primorske zdrahe in slaba kri sicer niso novost, saj je med raznimi vaškimi sredinami vedno znova napeto. Primorje FC in Primorje 1924 sta nekaj časa delovali kot razdvojen, a načeloma isti nogometni klub. Zuppin je nenazadnje dlje časa predsedoval obema društvoma. Srž zadnje zaostritve razmer pa je nedavno rušenje tribune, blagajne in društvenega bara. Do tega je prišlo zaradi prijave odvetnika Mitje Ozbiča, nekdanjega odbornika Primorja 1924, po kateri je Občina Zgonik - saj se objekt v lasti Občine Trst nahaja na območju zgoniške občine - odredila rušenje teh gradenj.

Objekti, ki so tam stali desetletja, so bili vpisani kot začasne gradnje, je Primorskemu dnevniku razložil Robert Zuppin, tokrat pa niso zaprosili za podaljšanje dovoljenja za njihov obstoj, ker so nameravali »urediti nove tribune in te objekte istočasno«. Če poenostavimo, Zuppin pravi, da je bila legalnost teh gradenj »dobesedno borderline, na meji«. Dovoljenje zanje je sicer zapadlo, a so ga dotlej vedno imeli. Zaradi prihajajočih del na tribuni pa so nameravali urediti vso dokumentacijo na en mah.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava