Nabor pripadnikov odreda X Mas je potekal v gestapovskih pisarnah

Srečanje v pravem obdobju. Tej oznaki dodajmo skoraj sto navzočih, ki so pazljivo poslušali razlago posvečeno vselej koristnemu spominjanju privrženosti večinskega dela goriškega prebivalstva nekdanji nacistični okupaciji. Za dogodek je zaslužna zveza partizanov ANPI – VZPI, ki je pravočasno, pred rafalom vsakoletnega poveličevanja zloglasne enote fašistične milice X Mas in večjih ter manjših črnopisnih napadov na medvojno uporništvo v okviru februarskega dneva spomina na fojbe in eksodus, ki jih uradna država s krajevnimi podružnicami uprizarjajo že poldrugo desetletje - seveda v celoti uperjeno proti jugoslovanski in posebej slovenski narodnoosvobodilni vojni.

Srečanje s knjigo La X Mas al confine orientale, ki jo je napisal raziskovalec Luciano Patat, je bilo v petek v Trgovskem domu. Mnogi bi radi knjigo vzeli že isti večer, a kaj, ko je pošla že pred leti. Predsednica mestne sekcije ANPI - VZPI Anna Di Gianantonio je priklicala pozornost na sveža dogajanja. Med pripravami na čezmejno Evropsko prestolnico kulture imajo mnogi polna usta o večjezičnosti, večnarodni prisotnosti, večplastnem ustvarjanju, v resnici pa je slovenska prisotnost okrnjena, ni napisov, ni toponomastike, ni plakatov, je dejala. Kot če bi hladna vojna še tavala po mestu. Kar se pozitivnega pojavlja, izhaja iz zasebnih pobud, razen Gregorčičevega kipa in Trubarjeve plošče. Po občinski »zaslugi« ohranja Dux še vedno častno meščanstvo. Predloga, da bi obeležili gestapovske mučilnice v Ulici Bagni ali Roma, niso bili sprejeti. Tudi v Spominskem parku nimajo padli partizani in garibaldinci svojega obeležja. Nihče ni plačal za nacionalistični, sicer nekrvavi, pogrom nad Slovenci leta 1947. Moti napis TITO na Sabotinu? Zakaj ne začne goriški župan s postopkom proti Mussoliniju? Predsednica Di Gianantonio je zato napovedala demonstracijo proti vsakoletnemu proslavljanju enote X Mas, ki bo v mestu, v soboto 18. januarja.

Pisec Luciano Patat je zgoščeno orisal nastanek, sestav, vlogo, vzgibe, operativo, zločine, posledice in sesutje te kriminalne fašistične enote. Predvsem njeno uspešno izogibanje pravici: po krivdi Zahodnih zaveznikov, protisovjetske hladne vojne, fašizmu po vojni naklonjenega sodstva in v naših krajih nasprotovanja slovanstvu. Enota X Mas nima povezav s flotiljami torpednih čolnov. Divizija je v Gorici in okolici štela pet bataljonov z nekaj več kot tisoč fašistov: bataljoni Barbarigo, Mussolini, ... Prosluli bataljon Fulmine, ki sta ga pregazili na Trnovem Kosovelova in Gradnikova brigada ter udarni bataljon 31. divizije IX. Korpusa januarja 1945, je nemško poveljstvo razformiralo kmalu po porazu. Tudi drugod v Italiji je nemška vojska kritično gledala na početje enot X Mas, ropanje, ustrahovanje, mučenje in množično streljanja prebivalstva. Tudi zaradi tega, ker so bile pod njenim poveljstvom in niso odgovarjale Italijanski socialni republiki. Tudi nabor je potekal v gestapovskih pisarnah. Bile so bolje plačane od oborožencev Salojske republike; zato so le-ti prehajali med »masovce«, kjer so z bivšimi zaporniki, posiljevalci in lopovi imeli svobodnejše roke med hajkami po vaseh.

Prefekti so se pisno pritoževali nadrejenim fašističnim tajnikom in jih nagovarjali, naj umaknejo nedisciplinirane plačance. Tudi iz Gorice, kjer se je nemška uprava skušala prikupiti Slovencem, saj so v mestu bivali tudi podrejeni domobranci. Decembra so z njimi, fašisti in kolaboracionističnimi kozaki načrtovali uničenje osvobojenega partizanskega ozemlja, a so si uporniki iz zasede na planoti prisvojili ofenzivne načrte in pravočasno ukrepali. Sledila je bitka za Trnovo z znanim izidom.

Pobudnika enote X Mas Borgheseja so po vojni krile ZDA in je še dolgo potem rovaril proti ustroju italijanske republike. Razne dosmrtne in ostale obsojence je najprej za ducat let in nato povsem oproščalo sodstvo, zdaj pa ligaški evropski poslanec Roberto Vannacci križa v videoposnetkih roke na prsih, da oblikuje rimsko št. X (La Decima) ... Mas - Memento audere semper, pač.

Združenje veteranov X Mas bo v soboto, 18. januarja, ob 10. uri na goriški občini spet polagalo vence k plošči v spomin na občinske uslužbence, ki so bili deportirani v Jugoslavijo. V znak protesta se bodo ob istem času v pešconi na Verdijevem korzu (pred banko Intesa S. Paolo) zbrali antifašisti, ki sprejemanju združenja X Mas v mestni hiši odločno nasprotujejo. Shod prireja ANPI-VZPI. V načrtu je še en shod, ki ga namerava skupina Goričanov in Novogoričanov prirediti prvega februarja v znak protesta zoper ohranitev častnega meščanstva Mussoliniju.