Osvobajajoča moč dialoga je v tem, da nisi zaprt v svojem svetu, pravi Jernej Šček, ki je to teorijo postavil v prakso tako v svojem zadnjem delu Kavarna odprta kot na ponedeljkovem srečanju v gledališču Hangar teatri v organizaciji Društva mladih Slovencev v Italiji DM+, Založništva tržaškega tiska in samega gledališča Hangar. Če se je v Kavarni odprti Šček pogovoril z uglednimi imeni italijanske intelektualne kulture - v njej je objavljenih 34 poglobljenih intervjujev oziroma dialogov -, je v gledališču odgovarjal na vprašanja mladih Ester Gomisel, Helene Lupinc in Luke Paljka ter razmišljal tako o krajevnih temah kot o svetovnem dogajanju.
Povod za pogovor so bile teme, ki se jih je Šček dotaknil tudi s striparjem Zerocalcarejem, pisateljem Antoniom Scuratijem, filozofom Mauriziem Ferrarisom, z alpinistoma Nives Meroi in Romanom Benetom ter drugimi intervjuvanci. Dogajanje, ki je potekalo tako v slovenščini kot v italijanščini, je z glasbenimi točkami spremljal Matika duet.
»Vztrajati, vztrajati, vztrajati. Analizirati, skušati razumeti. Zdi se že uporniško dejanje in delno je to, kar delamo v tem trenutku. Sem humanist in torej prepričan v demokratično moč besede. Kriza demokracije, globalizacije in smisla, ki jo doživljamo, je direktno vezana na izgubo besede,« je Šček dejal o pomenu dialoga v času, ko ga stickerji in memeji že nadomeščajo.
Pravi dialog pa ne more obstajati tudi, ko se pri pogovoru z drugim naslanjamo le na prevod. »Slušalke dol. Te ne morejo biti zadnji cilj večjezičnosti na ozemlju, ki mu pravimo območje stika,« meni profesor in avtor Kavarne odprte. »Na dvojezičnost se tu gleda kot na vrednoto le, ko gre za prevajanje v večinski jezik. Treba je narediti korak naprej: cilj je pasivno poznavanje tujega jezika.«
Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.