Virusi hitijo, znanost prav tako

Od covida-19 so se strokovnjaki veliko naučili, svet pa mora biti pripravljen na morebitne nove pandemije, ki nas ne smejo presenetiti do take mere. V raziskovanje ter razvijanje cepiv pa bi bilo dobro vlagati vedno, ne samo v trenutkih panike. Tudi o tem je govor na tridnevni mednarodni konferenci z naslovom Pandemic preparedness (Pripravljenost na pandemije), ki jo v Trstu prirejata padriški znanstveni park Area in center za genski inženiring ter biotehnologije ICGEB v sodelovanju z italijanskim ministrstvom za raziskovanje ter drugimi partnerji.

Ponedeljkov uvodni dan se je začel s pozdravom predsednice parka Area Caterine Petrillo, ki je počaščena, da lahko v Trstu gosti toliko strokovnjakov (med njimi so tudi gostje iz Slovenije). Generalni direktor ICGEB – padriški center je med pandemijo raziskoval novi koronavirus – Lawrence Banks je poudaril, da bodo to »trije dnevi prvorazredne znanosti«. Spomnil je, da se je covid-19 širil z alarmantno hitrostjo, »toda znanost se je premikala enako hitro: izjemno je, da smo čez leto že imeli cepiva«.

Po nastopu Ornelle De Giacomo iz srednjeevropskega konzorcija raziskovalne infrastrukture CERIC-ERIC in predstavnice projekta PRP@CERICFederice Mantovani (tega razvijajo s sredstvi iz sklada za okrevanje in odpornost) je vsebine konference načela virologinja centra Area Giuditta Di Lorenzo, ki je izpostavila, da moramo bolje razumeti, kako virusi prehajajo z ene vrste na drugo, pa tudi, kako na širjenje bolezni vpliva tropikalizacija – s segrevanjem ozračja komarji k nam prinašajo tudi tropske bolezni.

Ptičja gripa, mleko in človek

Yoshihiro Kawaoka, ki deluje na univerzah v Tokiu in ameriškem Wisconsinu, je opisal raziskave o širjenju virusa ptičje gripe med govedom v ZDA in učinku pasterizacije mleka, ki virus na določenih temperaturah uniči. Prva ptičja gripa, ki se je agresivno pojavila leta 1997 v Hongkongu, je bila za človeka izredno smrtonosna (umrla naj bi več kot polovica okuženih), medtem ko je nova različica usodna predvsem za nekatere živali, od ptic do minkov in morskih levov, človek pa je nanjo delno odporen, čeprav ne brez zdravstvenih posledic.

Z analognega na digitalno

Vodja italijanskega nacionalnega centra za boj proti pandemijam (CNAP) Rino Rappuoli je spomnil, da so se proti covidu-19 sočasno razvijala cepiva na več načinov, od odkritja do tretje faze eksperimentiranja je minilo deset mesecev, kar je omogočila obsežna javna finančna investicija, ki pa je bila po Rappuolijevih besedah takoj poplačana (z drastičnim zmanjšanjem števila hospitalizacij in drugih stroškov). »Pri tem hitrem postopku je bilo določeno finančno tveganje, ni pa bilo tveganja glede zdravja in učinkovitosti cepiv, saj so bile opravljene vse predvidene faze,« je povedal.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.