Vino ima več kot tisoč lastnosti

Izboljšati kulturo in kakovost pridelave vina prek neposrednega sodelovanja članov in drugih poznavalcev. Ta namen je imel večer Spoznavanje vin in »slepa pokušnja,« ki jo je novoizvoljeni odbor Društvene gostilne Prosek priredil v Domu Prosekarja. Srečanje, ki sta se ga udeležila dva ducata ljudi, je uspelo: pokuševalci so se radovedno in pozitivno odzvali, organizatorji so bili zadovoljni.

Po dobrodošlici, ki jo je v imenu organizatorjev izrekel predsednik Borut Sardoč, so udeleženci prisluhnili zanimivemu predavanju vipavskega enologa in vinarja Marka Benčine. Ta je v prvem delu podal splošno predstavitev sveta vina. Na Zemlji, denimo, letno prodajo okrog tristo milijonov hektolitrov vina. Polovico te količine pridelajo v petih državah: v Franciji, Italiji, Španiji, Turčiji in na Kitajskem. Zibelka vina so dežele ob Kavkazu, kjer se ga prideluje že sedem tisoč let. Tudi stari Egipčani so proizvajali vinu podobno pijačo.

V vinu je več kot tisoč znanih lastnosti. Kupci se vedejo različno ob nabavi vina: eni se odločajo na osnovi njegovih senzoričnih značilnosti (vonj, aroma, okus, barva), drugi na podlagi pozitivnih predhodnih izkušenj, na tretje vplivajo nasveti iz okolice, četrti izbirajo vina glede na kombinacijo s hrano, peti iz osebnega prepričanja (lokalna zavest, ekološka pridelava), itd..

Vino, je v nadaljevanju obrazložil Benčina, razvrščamo na podlagi štirih parametrov: sorte, barve, letnika in porekla. Tudi cena, stopnja alkohola in sladkor so odločujoči. Poreklo je najstarejše tržno orodje in odločilno vpliva na izbiro vina. Alkohol mora biti v vinu »ustrezen« in ne sme »štrleti«. Tehnologija postopkov pridelave najbolj definira lastnosti (stil) vina in lahko presega sorto, vpliv letnika in celo porekla. Največ svetovno pridelanih vin je svežih, so za trg in za uporabo v tekočem letu. Sadni vonji vin kupce najbolj privabijo.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.