Slovenke in Slovenci, ki so delali na Miramarskem gradu

Ljubljanske novice so v sredo, 20. aprila 1864, poročale o dogodku izpred nekaj dni, katerega protagonista sta bila nadvojvoda Maksimilijan Habsburški in njegova soproga Šarlota, pa tudi ... slovenske narodne noše. Šlo je namreč za poročanje o slovesni poslovitvi dveh članov kraljeve družine, ki sta zapuščala Miramar, potem ko je bil Maksimilijan razglašen za novega mehiškega cesarja, med množico ljudi pa so jima mahale tudi »mandrijerske deklice,« je takrat pisal časopis.

Navedeni članek in veliko drugih zanimivosti, ki pričajo o prisotnosti Slovencev v Miramaru v času Habsburškega cesarstva, so odkrili učenci in učenke prvega in drugega razreda Prvostopenjske srednje šole sv. Cirila in Metoda na Katinari, ki so na podlagi svojih odkritij sestavili poročilo z naslovom Miramar in okoliško slovensko prebivalstvo. Tej pa je včeraj (torek, 1. aprila) prisluhnila sama direktorica Miramarskega gradu Andreina Contessa, ki je učence in profesorice sprejela v prestolni dvorani gradu. Z njimi so se v park in na grad po dolgem času vrnile tudi narodne noše, nekatere iz folklorne skupine Stu ledi.

Vrtnarji, ribiči, majordomi in kuharji

Projekt je vodila profesorica Kristina Kovačič s profesoricama Michelo Codermaz in Magdaleno Pahor. Zgodbe o Miramaru in Slovencih so iskali tudi med pričevalci. Učence sta v okviru projekta obiskala Vera Poljšak, katere stric Antonio Grill je služil kot Maksimilijanov majordom, in Miro Oppelli. Ta jim je pripovedoval o Jaroslavu Oppeltu, ki je kot sin cesarjevega vrtnarja odraščal v Miramarskem parku. Učenci pa so direktorici muzeja pripovedovali tudi o kontovelskih ribičih, ki so dobavljali dvor, in številnih proseških vrtnarjih. Na gradu so delale tudi perice in kuharice iz okoliških vasi.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku