Odkar so v kontovelskem bregu spet stekla dela za širitev ceste, ki bo olajšala dostop do kmečkih površin, so delavci opravili približno tretjino dela. Trenutno gradijo zid iz armiranega betona, ki bo nadomestil suhe zidke na območju, kjer bodo uredili prevozno cesto. Teh pa še niso zaključili, saj je treba dograditi še približno šestdeset metrov zidu, ki omejuje cesto na zgornji strani. Poleg tega bo treba urediti cevi za odtekanje in zbiranje vode, zbiralnike vode in priključke, zaključiti dela na cesti ter prekriti betonski zid s kamenjem.
»Dela bodo trajala še dolgo, za letošnjo trgatev zagotovo še ne bo vse nared,« je dejal inženir iz Konzorcija za bonifikacijo Julijske krajine Emiliano Biasutto, ki redno poroča o poteku del na sejah zahodnokraškega rajonskega sveta. Tako je bilo tudi na četrtkovi seji, ki je potekala na proseškem sedežu prvega okraja Občine Trst.
»Dejstvo, da bodo dela trajala dlje od tega, kar je bilo začetno predvideno, je bila negativna plat tokratnega srečanja, pozitivno pa je to, da je inženir prišel na soočenje z nami in nam je transparentno poročal o poteku del,« je dejal predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Pavel Vidoni. Zakaj bodo dela kar dolga, je pojasnil sam Biasutto. Najbolj zamudno bo oblaganje zidov s kamenjem, saj bodo kamnite plošče postavili ročno. Potem ko so zrušili stare zidke, so delavci kamenje začasno odložili na bližnjo parcelo, zato da bi jih kasneje uporabili za oblaganje novih zidov. Nekateri kamni pa so medtem časom izginili oziroma jih je najbrž nekdo odnesel in inženir upa, da delavcem ne bo treba iskati novih.
Zato da bi ohranili spomin na nekdanji videz terasastih zemljišč in širšega območja, predvideva načrt širitve ceste in preureditve kontovelskega brega tudi zgodovinsko-informativne table s fotografskim gradivom ter posaditev oljk, trt, sadnih dreves in drugih avtohtonih rastlin. Namestili bodo tudi nekaj klopi in ohranili tamkajšnji suhi zidek, ki je še vedno v odličnem stanju in je del krajevne zgodovinske dediščine, je še povedal Biasutto.
»Gradivo, predvsem fotografije, bomo poiskali med domačini in pridelovalci, še posebej med tistimi, ki se v breg spuščajo že dolgo let,« je dejal Vidoni