Na Noči klasikov letos o Mediteranu

Na Znanstvenem liceju Franceta Prešerna je včeraj zvečer zaživela že deveta Noč klasikov, priljubljena prireditev, h kateri je pristopilo več kot 350 klasičnih licejev iz vse Italije. Sedemnajst pa je klasičnih licejev v tujini, ki so petkov zvečer posvetili antični kulturi. Med liceji, ki so pristopili k pobudi je tudi klasična smer tržaškega Znanstvenega liceja Franceta Prešerna.

Letošnja tema Noči klasikov, ki si jo je leta 2015 zamislil profesor Rocco Schembra iz liceja Gulli e Pennisi v kraju Acireale pri Catanii, je bilo Sredozemlje, kraj, v katerem sta se med drugimi rodili grška in latinska kultura. »Kraj srečevanja narodov in kraj trpljenja in žalosti obenem,« je v veliki dvorani šole na Vrdelski cesti uvodoma povedala profesorica Lidija Rupel.

Prva dramska uprizoritev, s katero so se včeraj predstavili klasiki, je nastala izpod peresa nekdanje dijakinje klasičnega liceja Katarine Polojaz. Gledališko predstavo, ki jo je napisala, ko je še obiskovala licej, so letos nekoliko priredili: na odru sta nastopila Dante Alighieri in France Prešeren, ki sta svoje nekoliko posodobljene verze spretno spletala v pripoved o študiju na klasičnem liceju, »prelepem žlahtnem kraju.«

Drugo gledališko igro z naslovom Ko utrujenost ustvari zgodbo pa so sami napisali dijaki klasičnega liceja Lara, Maja, Sofija in Pietro. V njej nastopa dijakinja, ki se večer pred kontrolno nalogo o Prešernu in spraševanjem o Shakespearjevih delih nikakor ne uspe naučiti vse snovi. Pa začne sanjati, pri čemer v mislih kombinira zgodbe likov like, kot so Matija Čop, France Prešeren, Primicova Julija ter zaljubljenca Romeo in Julija.

Častni gost klasikov je bil letos nekdanji dijak tega liceja Matej Susič, grafični oblikovalec, sicer pa strasten popotnik in fotograf. Publiki je spregovoril o svojih poteh po Sredozemlju, na posnetkih je bilo videti špansko Alhambro, pa mesto Efes v današnji Turčiji, »eno najpomembnejših kulturnih središč v Sredozemlju«. Spregovoril pa je tudi o Jordaniji, Istanbulu in očarljivi islamski umetnosti, ki jo je občudoval v Maroku.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku