V svobodi kulturno orodje, da ločimo dobro in zlo

»Zasedena Primorska je vstala, složna, uporna. Nobena ideološka opredelitev ni delila te sloge. Šlo je za narod, šlo je za svobodo, šlo je za obstoj.« S temi besedami je na nedeljski proslavi na openskem strelišču v čast Pinku Tomažiču, Ivanu Vadnalu, Simonu Kosu, Ivanu Ivančiču in Viktorju Bobku slovenska senatorka Tatjana Rojc v slavnostnem govoru opisala upor primorskega ljudstva zoper fašizem. Upor, ki ima po njenih besedah izhodišče v požigu Narodnega doma 13. julija 1920, krstu nasilnega skvadrizma.

81 let je minilo, odkar so na openskem strelišču pod fašističnimi kroglami padli obsojenci na smrt na drugem tržaškem procesu. Na sončno a ledeno mrzlo nedeljsko popoldne se je na kraju usmrtitve zbrala manjša množica ljudi, ki so jim dragi ideali antifašizma, svobode in demokracije. Slovesnost v priredbi VZPI-ANPI, ki jo je povezovala tabornica Rodu Modrega vala Nina Kovačič, je kot po tradiciji uvedlo polaganje vencev, ki ga je z žalostinko pospremila združena Moška vokalna skupina Tabor in Stane Malič pod vodstvom Davida Žerjala. Z izborom uporniške pesmi se je ustreljenim poklonil tudi Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič z dirigentko Pio Cah, po koncu proslave pa v Prosvetnem domu člani ansambla Ovce in otroški zbor Kraški Kajuhovci.

Kovačičeva se je obregnila ob neskončno zgodbo parka miru. Na openskem strelišču namreč še vedno poka strelno orožje, kljub zagotovljenim finančnim sredstvom pa do ureditve kraja spomina še ni prišlo. Hkrati pa je izrazila zadovoljstvo nad obsodbo Francesca Cluna; vodja tržaških neofašistov skupine CasaPound bo moral zaradi mazanja pročelij društev Tabor in France Prešeren plačati globo in odškodnino.

Padlim so se na Opčinah poklonili tudi predstavniki Združenja pehote iz Villorbe pri Trevisu, kjer so fašisti tajno pokopali usmrčene domoljube. Njihov predsednik Sergio Amadio je dejal, da imamo v svobodi, za katero je padla peterica, kulturno orodje, da ločimo dobro in zlo. »Naši očetje in dedje so doživeli vojno, ki danes spet pretresa Evropo. Na bojišču v Ukrajini na obeh straneh ugašajo mlada življenja. Velikokrat gre za vojake, ki bijejo bitko za ideale, ki so jim tuji, ali se z njimi ne strinjajo,« je dejal in poudaril, da se vsako tlačeno ljudstvo slej ko prej upre, čemur smo priča v Iranu in na Kitajskem.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.