V sedimentih geološka zgodovina in posledice človekovega delovanja

Tržačani in Tržačanke bi si težko predstavljali življenje brez morja, vendar večina ne pozna res zelo dolge in po svoje zapletene zgodbe Tržaškega zaliva. Oddelek za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju s številnimi partnerji v njem raziskuje sedimente na morskem dnu. Z analizo teh bodo prišli do ključnih podatkov o podnebnih in okoljskih spremembah ter posledicah človekovega delovanja.

Gre za triletni projekt, ki se je pod vodstvom Mateja Doleneca začel julija 2019 in so ga zaradi pandemije podaljšali do konca junija letos. Analize bodo drugače opravljali še kar nekaj časa, ker je vzorcev veliko in računajo, da se jim bo porajalo še mnogo znanstvenih vprašanj, med katerimi so tudi izviri vode na morskem dnu.

Več o projektu in zgodovini Tržaškega zaliva nam je orisala raziskovalka Ana Novak z Geološkega zavoda Slovenije. Zaliv na skrajnem severu Jadranskega morja predstavlja za slovenske strokovnjake pravo dragocenost oziroma izjemen naravni laboratorij, če uporabimo besede, ki so jih sami izbrali v opisu projekta. Govorimo namreč o pravem arhivu sprememb okolja v zadnjih nekaj deset tisoč letih, ki ga v Sloveniji lahko dobimo le še v visokogorskih jezerih, je orisala sogovornica. Morje tu ni prisotno od zmeraj. Pred 10.000 leti se je namesto Tržaškega zaliva raztezalo kopno.

Pravzaprav je po celem severnem Jadranu razprostirala ravnica reke Pad in njenih pritokov. Če gledamo relief morskega dna Tržaškega zaliva, lahko še danes vidimo rečne meandre, to so velike vijuge rek, ter potopljeno nekdanjo strugo Soče, je povedala Ana Novak. Kopno je segalo približno do osi med italijanskim mestom Ancona in hrvaškim Šibenikom, je razložila.

Po višku zadnje ledene dobe se je okolje začelo na Zemlji segrevati, ledeniki so se začeli taliti, morje pa se je le v nekaj tisoč letih dvignilo za kar 120 metrov. Pred približno deset tisoč leti je morje doseglo današnji Tržaški zaliv in počasi so se začeli odlagati morski sedimenti, ki jih strokovnjaki danes preučujejo.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.