Univerzitetni kampus v nekdanjem begunskem naselju

Nekdanje begunsko taborišče na Padričah bi se lahko v prihodnjih letih spremenilo v sodoben univerzitetni kampus. Tako načrtuje Občina Trst, ki je lastnica območja, ki ga je podedovala od nekdanje Pokrajine Trst oz. julijske medobčinske unije.

Tržaški občinski odbornik Lorenzo Giorgi, ki je pristojen za nepremične, je na včerajšnji seji odbora vložil sklep, »ki predvideva obnovo danes zanemarjenega območja, ki gosti tudi med drugim tudi muzej istrskih beguncev.« V naselju je danes več neuporabnih poslopij, ki bi jih občina sama le s težavo obnovila oz. ustrezno ovrednotila, je priznal. Rešitev je ponudila naveza s tržaško univerzo, ki naj bi se v oktobru prijavila na razpis za pomoč Ministrstva za visoko šolstvo in raziskave za gradbene projekte. »Od tod torej odločitev za takojšnje ukrepanje, saj bi lahko po zaslugi razpisa za obnovo območja pridobili več desetin milijonov,« je pojasnil Giorgi in v isti sapi dodal, da bi to bil kampus odprtega značaja, kamor bi vsakdo prosto vstopal. Območje bi občina dala brezplačno v koncesijo univerzi za trideset let (z možnostjo podaljšanja), sama pa bi ob lastništvu ohranila poslopje na koncu naselja, ki bi ga s prispevkom iz razpisa ravno tako obnovila, pa še zgornji del območja, kjer sta vhod v K’ptanovo pečino ter muzej. »Naj bo jasno, da je koncesija vezana na pridobitev fondov: če v roku treh let denarja ne bo, se bo vse spet vrnilo v občinske roke. Mislim, da je to dober projekt za območje, ki lahko končno zaživi.«

Kaj pa društva, ki imajo danes sedež v tamkajšnjih zgradbah? Ob Koordinacijskem združenju kraških vasi so še Agrarna skupnost, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, taborniki Rodu modrega vala, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Društvo slovenskih čebelarjev Trst in še kdo. Giorgi ima rešitev tudi zanje – samo preseliti se bodo morala v poslopje na koncu naselja, ki bo obnovljeno, je pojasnil. »To je pogoj za koncesijo – ureditev sodobnega sedeža za tamkajšnja društva, s katerimi si med drugim želimo urediti doslej nedorečene pravne okvire.«