»Ta način učenja zgodovine mladim pusti globlji pečat«

Ob medeninaste kocke, več kot 70 tisoč jih je že vgrajenih, se že dolgo časa ne »spotaknemo« več le v nemških, temveč v mestih 24 evropskih držav, od Nemčije, Italije, Avstrije, Madžarske, Ukrajine do Norveške. Vsaka izmed njih opominja, da je bila hiša, pred katero je vzidana, zadnji naslov žrtve nacističnega preganjanja. Polaganje spominskih obeležij je postalo življenjski projekt nemškega umetnika Gunterja Demniga, ki je zdoma skoraj dve tretjini leta. Z avtom je prepotoval 60 tisoč kilometrov, je dejal umetnik, ki je v hlačah z nakolečnikom in klobukom v stilu Indiane Jonesa danes, 29. januarja, izstopal med judovskimi verskimi dostojanstveniki in tržaškimi politiki ob položitvi 13 novih spotikavcev v spomin na žrtve holokavsta. Ker je njegov urnik zelo natrpan, smo z njim opravili intervju kar med potjo z ene spominske lokacije na drugo. In se prepričali, da je 71-letni umetnik še kako vitalen, saj smo komaj dohajali njegov korak.

Vi obujate spomine na holokavst že skoraj 30 let. Kako je izgledalo vaše prvo delo?

S prvim spotikavcem sem želel opozoriti predvsem na deportacijo Romov in Sintov, ki so jih začeli načrtno preganjati leta 1940. Nato pa sem začel zaznamovati spomin na judovske žrtve in invalide, ki jih je tretji rajh v svoji obsedenosti s čistostjo naroda, rase in vere obsodil na izginotje.

Se za vaš projekt zanima veliko mladih?

Zelo veliko. In to mi zares veliko pomeni. V knjigah preberejo, da je med drugo svetovno vojno bilo ubitih šest milijonov Judov. A ta podatek zna delovati zelo abstraktno. Ko pa mladi vidijo postopek polaganja kock spomina, ko so del projekta Stolperstein, spoznajo, kaj so doživljale družine v njihovi soseski. Pretreseni so, ko na spotikavcih vidijo vgravirano letnico rojstva in smrti žrtve. V mnogih primerih so bile žrtve stare toliko, kot so oni zdaj. Ta način učenja zgodovine je izkustveni in zagotavljam vam, da mladim pusti globlji pečat kot učenje iz knjig.

Pogovor z Gunterjem Demnigom si lahko v celoti preberete v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.