»Jutri bo sonce in Kras bo čudovit«. Tako je na večer pred prerano smrtjo pod fašističnim svincem na vojaškem strelišču na Opčinah zapisal Pinko Tomažič. Vreme in vzdušje na današnji slovesni proslavi ob 80-letnici 2. tržaškega procesa in smrti Ivana Ivančiča, Ivana Vadnala, Viktorja Bobka, Simona Kosa in Pina Tomažiča sta bila prav taka, kot bi ju naročil mladi narodni heroj.
Popoldanska svečanost, ki se je kljub pandemičnim razmeram udeležilo lepo število ljudi, je minila v znamenju ogorčenja in hratnega poziva oblastem, naj se na kraju smrti peterice enkrat za vselej uredi Park miru. Da je pomanjkanje urejenega kraja spomina prava sramota, je izpostavil predsednik openske sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI) Dušan Kalc. »Na tem kraju in v njegovi okolici je med vojno padlo več kot 100 ljudi,« je izpostavil. Kot vsako leto so se spominske svečanosti udeležili predstavniki sekcije Državnega združenja pehote iz Villorbe, ki mu predseduje Sergio Amadio. V nagovoru se je spraševal, kako bi se padli junaki odzvali na izzive današnjega časa, kakršna sta pandemija in postavljanje novih zidov na mejah Evropske unije. »Tomažič in tovariši bi prav gotovo želeli biti državljani solidarne Evrope, ki ne gradi zidov,« je ugotavljal. Slavnostna govora so organizatorji zaupali predsedniku Združenja zveze borcev za vrednote Narodnoosvobodilnega boja Marjanu Križmanu in državnemu podpredsedniku VZPI-ANPI Carlu Ghezziju. Križman se je v nagovoru obregnil ob »politikante in novodobne revizioniste« v Sloveniji, ki bi po njegovem mnenju radi prepovedali rdečo zvezdo ter po sodni poti prepovedali celo organizacijo, ki ji predseduje. »Naši temelji samobitnosti so v Marezigah, na Opčinah, v Bazovici, Osvobodilni fronti in povsod, kjer živijo vrednote upora proti fašizmu in nacizmu,« je poudaril. Razmere v Sloveniji je predstavil z besedilom Ivana Cankarja, iz katerega je razvidno, da naj bi bila v Sloveniji »ubita še komaj porojena svobodna beseda«.
O vrednotah odporništva, na katerem temelji italijanska ustava, pa je govoril Ghezzi, ki je pristojne pozval k takojšni razpustitvi neofašističnih gibanj, kakršno je Forza nuova in čimprejšnji ureditvi parka miru na Opčinah. Hkrati pa je publiko opomnil na »sile, ki v evropski uniji šibijo demokracijo« in si zaželel, da bi bila Evropa svobodnejša in pravičnejša.
Za glasbeni intermezzo sta poskrbela domača pevska zbora Tabor in Stane Malič, pod taktirko Davida Žerjala. Pod zaključni pevski nastop pa se je podpisal Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki so se mu pridružili še učenci trebenske osnovne šole, ki nosi Tomažičevo ime. Pod vodstvom Pije Cah so zapeli pesmi Na Kordunu, Na oknu, Puntarsko in druge. Predstavili so tudi Tomažičeva pisma iz zapora, ki jih je uglasbil in za zbor priredil Aljoša Saksida, zaključili pa s himno Primorske Vstajenje Primorske.