Podnebni migranti so za pravni sistem še vedno nevidni

Z okroglo mizo o podnebnih migrantih se je včeraj zaključil projekt Create, ki ga je koordiniral Državni inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS iz Trsta in ga je finančno podprla Srednjeevropska pobuda. Okroglo mizo je vodila profesorica mednarodnega prava na tržaški univerzi Sara Tonolo, spregovorila pa sta klimatolog z inštituta OGS Marco Reale in odvetnik Matteo Valentinuz iz mednarodne organizacije UNHCR, ki skrbi za begunce.

Iz poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe izhaja, da med 3,3 in 3,6 milijarde ljudi živi na obmocjih, v katerih prihaja do velikih podnebnih sprememb. Ta so predvsem v zahodni, centralni in vzhodni Afriki, v južni Aziji, Srednji in Južni Ameriki, na majhnih otokih, na Antarktiki in v državah v razvoju. Za to je kriva neenakost v razpoložljivih sredstvih, saj nimajo enakih možnosti kot razvite države: v Benetkah so na primer zgradili sistem protipoplavne zaščite Mose, medtem ko si v Bangladešu kaj takega ne morejo privoščiti.

Klimatolog Reale je razložil, da do migracij zaradi podnebnih sprememb že prihaja, a se te za zdaj dogajajo v glavnem znotraj držav.

Odvetnik Matteo Valentinuz iz organizacije UNHCR je dejal, da v mednarodnem pravu ni definicije za podnebne migrante. Definicija migrantov namreč obravnava le tiste, za katere se smatra, da imajo utemeljen strah pred preganjanjem zaradi rase, veroizpovedi, narodnosti, ker so del dolocene družbene skupine ali imajo doloceno politicno mnenje. V nobeno od teh kategorij pa ne spadajo podnebni migranti. Ker se morajo odvetniki držati pravnih definicij, je Valentinuz prepričan, da je nujno definicijo beguncev obravnavati na širši način, a istočasno meni, da do tega ne bo prišlo v kratkem času.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.