»Okužbe z dengo pri nas le uvožene«

Tigrasti komar iz roda Aedes Albopictus, ki izvira iz tropskih krajev, se vse bolj širi tudi pri nas in po Evropi ter celo v severnoevropskih državah, toda tveganje za krajevni prenos denge je za zdaj omejeno le na južnoevropske države, je izpostavil Cyril Caminade, raziskovalec pri tržaškem mednarodnem centru za teoretično fiziko (ICTP), poroča agencija ANSA. Pri nas gre le za uvožene primere okužbe, je povedal Caminade, strokovnjak za podnebne spremembe in nalezljive bolezni. Poskok števila okužb v tekočem letu pri nas gre pripisati uvoženim primerom denge ob povratku potnikov iz držav, kjer je okužba razširjena, zlasti iz Latinske Amerike ter iz Azije. V Italiji so v maju zabeležili 200 uvoženih primerov denge, v Franciji pa kar 1600. Zaskrblja pa podatek o porastu števila krajevnih okužb v Franciji leta 2022, ko jih je bilo skoraj 65, lani v Italiji pa okrog 68, pri čemer bodo morale biti zdravstvene oblasti v letu 2024 zelo previdne, je ocenil Caminade.

Evropski center za nadzorovanje bolezni ocenjuje, da 40 do 80 odstotkov okuženih z dengo nima simptomov. Prva infekcija je pri odraslem človeku redkokdaj usodna, je izpostavil. V zgoraj navedenih primerih je najbrž šlo za prvo okužbo zdravih odraslih oseb in je bil tudi odziv zdravstvenih oblasti takojšen.

Na širitev denge prav gotovo vplivajo podnebne spremembe, je še izpostavil Caminade, pri čemer pa je dobra novica dejstvo, da je že v pripravi cepivo. Brazilska vlada ga je že kupila pet milijonov odmerkov.