Nujni budnost in solidarnost

»Preteklost je tista, ki nam daje smernice za prihodnost.« Tako je na petkovi proslavi ob 80. obletnici usmrtitve talcev pri Proseški Postaji dejal novinar in pisatelj Dušan Jelinčič. Svečanost, ki se je zaradi neugodnega vremena odvijala v proseškem Kulturnem domu, je bila seveda spominskega značaja, oba govornika, poleg Jelinčiča je za mikrofon stopil še zgodovinar Piero Purich, pa sta se bolj osredotočila na aktualnost in pomen antifašizma v današnjem času.

Človeška pozabljivost

Jelinčič je spomnil na dogajanje na proseški gmajni. Zaporniki, ki so jih nacisti privedli iz koronejskih ječ, po Jelinčičevem mnenju niso bili izbrani naključno. »Kljub naglici so bili obešeni preveč natančno izbrani, da bi bil to slučaj. Niso bili naključno izbrani, ker so jim pomagali domači izdajalci, ki so dobro poznali krajevno stvarnost in ljudi. Kaj pa je lahko o teh osebah in o teh gmajnah vedel nacistični okupator,» se je vprašal Jelinčič. Proti naslednikom izdajalcev, njihovim relativizacijam in »odvratnim hipotezam« o uporu je treba vselej gojiti spomin. »Družba, institucije in oblast nam vse pogosteje strežejo po spominu in skušajo spreminjati zgodovino, ker dobro vedo, da smo pozabljiva bitja.«

Nove oblike postfašizma

O fašizma je Jelinčič dejal, da se ta ni vrnil. »Če bi danes res obstajal tak režim, bi ne bili tu v tej dvorani.« To pa ne upravičuje nobenega optimizma. Vsekakor vlada Italiji »grob, prepotenten in oblastniški desničarski režim,» kot je postfašiste Giorgie Meloni opisal Jelinčič.

»Na vprašanje, če se lahko pravi fašizem, prilagojen času, še vrne, pa je odgovor jasen: Da!« je zaklical Jelinčič in spomnil na fašistična režima v Grčiji in Španiji, ki sta propadla šele pred 50 leti, na genocid v Srebrenici ter na »bombardiranje prestolnice suverene evropske države - Beograda s strani zveze Nato in njenih hlapčevskih zaveznikov«. O Natu je še dejal, da se je »sprevrgla v kriminalno združbo in sistematično klavnico nedolžnih ljudi širom po svetu in ki mora torej potoniti v greznico zgodovine«. Skrbi ga tudi dojemanje Bratov Italije pravic manjšin in demokracije, med komentarji proti južnotirolskim poslancem danes in slovenskim poslancem pred sto leti vidi marsikatero podobnost. Kaj storiti? Budnost, glasno opredeljevanje in pomoč najšibkejšim. Na evropskih volitvah upa v kakšno oviro desnici na pohodu.

Piero Purich je dejal, da so proseški talci umrli v upanju v boljši svet. V Italiji in EU pa opaža Purich razliko med ideali upornikov in obnašanjem ustanov, ki so »izdale spomin«. EU »se pretvarja, da je Evropa miru,» Italija pa živi v »mitologiji nedolžnih Italijanov«. V Italiji se tepta ustavo, saj »vladajo od leta 2020 Italiji z odredbami«, obenem pa ustava ni več najpomembnejši zakonski vir, zaradi prednosti evropskega prava, s čimer se Purich ne strinja. Evropska unija pa »spodbuja mednarodni konflikt« (mišljena je Ukrajina, op.a.). Po Purichevem mnenju zavzema fašizem danes nove oblike, denimo tiste novinarjev, medijev, finančnih ustanov, cenzure ter prenašanja suverenosti na mednarodne organizacije in banke.

Proseško svečanost so priredili krajevna sekcija združenja partizanov Italije VZPI-ANPI Anton Ukmar - Miro, državno VZPI-ANPI, združenje bivših deportirancev ANED ter zveza političnih preganjancev ANPPIA. Za glasbene točke so poskrbeli Ženski pevski zbor Prosek Kontovel ter Moški pevski zbor Vasilij Mirk, oba pod vodstvom Marka Štoke, ter proseška godba pod taktirko Irine Perosa. Večer je povezovala Zinajda Kodrič, zaključil pa se je s skupnim petjem Vstajenja Primorske.