Neznana usoda društev v nekdanjem begunskem naselju na Padričah

Malo pred božičem sta Občina Trst in Univerza v Trstu podpisali dogovor, pravzaprav pogodbo, s katero je občina sklenila brezplačno uporabo za obdobje tridesetih let (z možnostjo podaljšanja) osmih nepremičnin na območju nekdanjega begunskega naselja na Padričah, kjer naj bi v prihodnje nastal sodoben univerzitetni kampus. V prihodnjih dneh naj bi ministrstvo za visoko šolstvo objavilo javni razpis za finančno pomoč pri gradbenih delih in tržaška univerza se namerava nanj takoj prijaviti, saj je v igri skoraj 50 milijonov evrov, kar bi nedvomno krilo obnovo dotrajanih poslopij in seveda vseh potrebnih priključkov.

Novica o sklepu Občine Trst za podelitev koncesije Univerzi v Trstu za uporabo nekdanjega begunskega naselja na Padričah je v javnost prodrla konec avgusta lani. Kot strela z jasnega, saj o tem nihče – ne društva, ki tam domujejo, ne krajani in niti vzhodnokraški rajonski svet – ničesar ni vedel. Sklep je sredi septembra romal v občinski svet, kjer se je pri njegovem sprejetju vzdržal le del opozicije in to zaradi nedorečenosti pri prehitrem sprejemanju odločitev brez vključevanja direktno zainteresiranih krajanov. Takrat je občinska svetnica iz vrst Demokratske stranke Valentina Repini v svetniškem predlogu župana pozvala, naj se sreča s slovenskimi organizacijami, da skupaj poiščejo rešitve za društva, ki tam domujejo, ter analizirajo projekt in njegov vpliv na okolje oz. družbeno tkivo. Župan je takrat obljubil, da se bo srečal s slovenskimi »stanovalci«.

Ali je do srečanja prišlo? S strani Občine Trst se v vsem tem času nihče še ni oglasil, niti telefonsko ne, so nam potrdili tako predstavniki Tržaškega partizansekga pevskega zbora Pinko Tomažič kot Društva slovenskih čebelarjev Trst, ki tam domujejo. Tudi s predsednikom Koordinacijskega združenja kraških vasi (KZKV) Karlom Grgičem, ki od leta 1972 skrbi za to območje, ne. Jeseni, ko se je izvedelo za občinsko-univerzitetne načrte, je KZKV takoj sklicalo srečanje s krovnima organizacijama SKGZ in SSO ter člani društev, ki imajo sedež na omenjenem območju na Padričah, da bi skupaj peučili dogajanje. »Krovni organizaciji sta se takrat obvezali, da bosta sklicali sestanek z rektorjem, da bi točno razumeli in pravzaprav določili, koliko prostora bo namenjenega društvom in kako naj bi potekalo sobivanje.«

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.