Nedelja,
6. aprila 2025
Iskanje

Miramarsko sfingo Maksimiljanu prodal Slovenec

Avstro-ogrski generalni konzul v Aleksandriji Anton Lavrin je v 19. stoletju zbral ogromno arheoloških predmetov

25. jan. 2025 | 11:00
Dark Theme

Egipčanska sfinga, ki na pomolu pristana Miramarskega gradu zre v morje, je v naše kraje dospela po zaslugi avstro-ogrskega konzula slovenskega rodu. Njena prisotnost prinaša s sabo veliko doslej nepoznanih zanimivosti, s katerimi so se seznanili udeleženci ponedeljkovega večera v Društvu slovenskih izobražencev. Arheolog Tomislav Kajfež in umetnostna zgodovinarka Vesna Kamin Kajfež sta predavala o slovenskem odkrivanju starega Egipta v drugi polovici 19. stoletja.

Protagonist le-tega je bil Anton Lavrin (1789-1869), ki je bil v Egiptu generalni konzul avstro-ogrske monarhije. Imel je veliko zanimanj in s svojim delovanjem pustil za sabo pomenljiv pečat. Stroka ga uvršča med prve evropske egiptologe, ki so v 19. stoletju v deželi ob Nilu iskali in trgovali s dragocenimi izkopaninami.

Lavrin se je rodil v premožni družini iz Vipave. Po šolanju v Ljubljani in na Dunaju, kjer je doktoriral iz prava, se je zaposlil na ministrstvu za promet podonavskega cesarstva. Po službovanju v Neaplju je bil leta 1834 imenovan za konzula v Aleksandriji.

V tistem času je bilo izkopavanje in trgovanje z arheološkimi izkopaninami v Egiptu legalno. Lavrin je v svoji vili zbral ogromno zbirko eksponatov, ki so jo hodili od vsepovsod gledat. Del le-te, preko dva tisoč predmetov, je med njegovim obiskom Egipta prodal Maksimilijanu, bratu Franca Jožefa, ki je v Miramarskem gradu nameraval urediti egipčanski muzej.

Ko je bil avstrijski nadvojvoda okronan za mehiškega cesarja (1864), je zbirka romala iz Miramara v Mehiko. Po njegovi smrti (1867) se je vrnila v Trst, kjer je ostala vse dokler je niso leta 1878 odpeljali na Dunaj, tam je še danes v muzeju poznana kot »miramarska zbirka«. Več kot 2200 let stara sfinga pa je takrat ostala v Miramaru.

Poleg te so še drugi predmeti iz Lavrinove zbirke ostali v naših krajih. Zanimivo je denimo dejstvo, da je Lavrin takrat Trstu podaril visok ptolemejski steber, ki ga pa mestne oblasti niso nikoli nikamor namestile in so ga nekaj let pozneje celo prodale Angležem.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava