V Accetturi, majhni vasi v Bazilikati, je med snežnimi zameti nekoč stal snežak, ki je bil presenetljivo podoben Benitu Mussoliniju. Njegov avtor, tržaški slikar Lojze Spacal, ki je bil med letoma 1931 in 1932 tam v konfinaciji, je s tem dejanjem tvegal dodatne zaplete z oblastmi, a se je vse skupaj končalo zgolj z začudenjem lokalnih fašistov nad podobnostjo snežene skulpture z ducejem.
To je le ena od mnogih zanimivih zgodb, ki jih je v svoji knjigi Vita del confinato Luigi Spacal che davanti alla morte diventò pittore (Življenje konfiniranca Luigija Spacala, ki je pred smrtjo postal slikar, ETS Pisa) zbral toskanski novinar in raziskovalec Nicola Coccia. Prejšnji četrtek so jo predstavili v Tržaškem knjižnem središču. V petek, 29. novembra, ob 18. uri, pa bo spet v ospredju spregovoril na gradu v Štanjelu.
Vez z Borisom Pahorjem
V Accetturi se je Spacal izkazal kot človek visokih moralnih načel, je dejal Coccia. Knjiga pa ni le biografija tržaškega umetnika, temveč tudi opis časa in razmer, v katerih je živel. Posebno pozornost namenja vzponu fašizma in njegovemu vplivu na življenje v Trstu. Med drugim opisuje tudi večletno sodelovanje med Spacalom in Borisom Pahorjem, ki sta se poznala že iz otroštva.
Pomemben del knjige predstavlja poglavje, v katerem avtor analizira in prvič objavlja Spacalov dosje iz Centralnega državnega arhiva v Rimu. Dokumenti razkrivajo, da je policija spremljala Spacala vse do leta 1973. Pozorno so na primer beležili njegovo delovanje v Art klubu in stike z znanimi slovenskimi kulturniki, kot so Hlavaty, Merkù in Vrabec.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku