Krajani se ne bojijo beguncev, ampak institucij

Zaprtje tržaškega silosa je za celotno skupnost pomenilo konec nehumane zgodbe. Prosilci za azil in drugi pribežniki, ki so si v njem uredili zasilno bivališče v zimskem mrazu in poletni vročini, med blatom in nesnago, naj bi bili na boljšem ali vsaj na tem, da jih nekam namestijo med Trstom in Lombardijo. Več ležišč so uredili na Božjem Polju, v nekdanjem skavtskem centru, ki bo od jutrišnjega dne dve leti deloval pod okriljem prefekture, v njem pa bo dodatne mobilne bivalne enote priskrbel visoki komisariat ZN za begunce UNHCR. Po napovedih prefekta bodo tam za krajša obdobja gostili do 150 ljudi.

Ob sprejemnem centru La Fonte, kjer že gostijo okrog 40 mladoletnih pribežnikov, imajo sicer begunci svoje začasno prebivališče že od leta 2016. Včasih jih je več, včasih pa manj. Kraj naj bi skavti organizacije Amis takrat začasno prepustili institucijam ob porastu števila prihodov z balkanske poti, a izredno stanje, kot poudarjajo tamkajšnji prebivalci, je postalo redno, število nameščenih beguncev za tako majhno naselje pa previsoko.

Menijo, da je premalo nadzora

»Zaprtje silosa je bilo nujno potrebno in zadovoljni smo, da nameravajo namestiti begunce v dostojne prostore. A ne na račun naše varnosti.« Zaskrbljeni prebivalci Božjega Polja, malega naselja med Prosekom in Križem, kjer se nahajata sprejemna centra, so se združili v odbor in zbrali več kot 80 podpisov, da bi pristojne institucije prosili, naj večje število beguncev preselijo drugam oziroma naj stanje upravljajo drugače. »Jezni smo na institucije, ki ne odgovarjajo in ne prisluhnejo našim zahtevam. Sploh se ne bojimo beguncev, ampak njihovih upraviteljev in politikov, ki ne povedo, kako nameravajo upravljati center,« pravijo vaščani, ki nočejo biti imenovani.

Božje Polje šteje okrog 120 prebivalcev in se nahaja na območju zgoniške občine. Center pa je v tržaški občini, ki se po mnenju odbora sploh ne zmeni za naselje in njihove prebivalce. »Župan Roberto Dipiazza nas ni niti povohal, glasno je izjavil, da bodo begunci iz silosa prišli k nam. Ponavljamo, da nikakor nismo proti ljudem, ki so sem prišli v iskanju boljše prihodnosti, ampak njihovo bivanje morajo institucije upravljati drugače,« so povedali člani odbora, ki so nas nagovorili med hišami, »tu pri nas sprejemamo begunce že osem let in nikoli se nismo pritoževali. Zdaj pa, ko vse kaže, da kamp se ne bo vrnil v roke skavtom in bodo sem spet namestili večje število beguncev, smo se odločili, da ne bomo več molčali.« Obrnili so se na zgoniško županjo Monico Hrovatin, ki je prefekta in druge institucije pozvala, naj se ustanovi omizje za iskanje rešitve, ki bi zadovoljila begunce, institucije in krajane. Tudi sami so večkrat poiskali stik zlasti s prefektom in nazadnje pisali deželnemu odborniku Pierpaolu Robertiju, predsedniku Dežele FJK Massimilianu Fedrigi in tržaškemu županu, a odzivov ni bilo.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.