Kdo so kolonizatorji severnega Jadrana

Morski biologi beležijo v zadnjih letih povečano število tujerodnih morskih živalskih vrst, ki svoj življenjski prostor z juga širijo do severnega Jadrana in Tržaškega zaliva. Na to vpliva tudi (ali predvsem) segrevanje morja. Invazivne vrste jemljejo hrano in prostor avtohtonim živalim, ekosistem se tako spreminja. Modra rakovica je le trenutno najbolj poznan kolonizator, v našem morju jih je veliko.

»Večje število invazivnih vrst je pokazatelj določene okoljske krhkosti. Ko v določenem okolju vlada neko čvrsto ravnovesje, za tujerodne organizme ni dovolj prostora in je njihovo razmnoževanje onemogočeno,« pravi Paola Del Negro, izkušena morska biologinja in generalna direktorica nacionalnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS, katerega sedež je v Trstu. V četrtek je o tej temi tudi v pogovoru z novinarko Simono Regina spregovorila na Borznem trgu v Trstu, pod prozorno kupolo Sci-Fi Dome, ki je v okviru festivala znanstvenofantastičnega filma Trieste Science+Fiction gostila dvodnevni niz poljudnoznanstvenih srečanj Mondofuturo.

V Sredozemsko morje prihajajo tujerodne vrste na različne načine. Človek je z odprtjem Sueškega prekopa v 19. stoletju povezal Rdeče morje s Sredozemljem, kar je močno vplivalo na ekosistem in izmenjavo vrst. Tem preseljevanjem pravimo »lessepske migracije« (420 vrst do danes), po Ferdinandu de Lessepsu, ki je projektiral prekop. V Severni Jadran sta se tako denimo prikradli ribi srebrna figa (Pampus argenteus) in izjemno strupena srebrnoproga napihovalka (Lagocephalus sceleratus), ki so jo letos videli v Istri. Zaradi Sueza je še danes opaziti mnogo večjo prisotnost tujerodnih vrst v vzhodnem Mediteranu kakor v njegovem zahodnem delu.

Druge vrste (308 v Sredozemlju) so k nam prispele z balastnimi vodami v tovornih ladjah in tankerjih. To je primer rebrače (Mnemiopsis leidyi), majhne, a zelo požrešne meduze, ki drugim živalim jemlje plankton in se hrani tudi z ribjimi jajčeci. Sama pa lahko izleže na tisoče jajčec na dan. Tretji način migracij je povezan z ribogojnicami in gojišči školjk (64 vrst). Ravno strožji predpisi na področju balastnih voda in gojišč predstavljajo eno od orodij za omejevanje tega pojava.