Domačini seznanjeni, ko je bilo že prepozno

Račun brez krčmarja. Nekako tako bi lahko zelo na kratko strnili razloge negativnega mnenja, ki ga je v četrtek zvečer vzhodnokraški rajonski svet izdal glede sklepa tržaškega občinskega odbora, da bi v nekdanjem begunskem taborišču na Padričah v prihodnjih letih uredili sodoben univerzitetni kampus. Odločitev so potrdili z glasovi levosredinske večine, torej naveze Demokratske stranke in Slovenske skupnosti.

Kaj jih najbolj moti levosredinsko večino? Najprej, da je pomemben predlog padel ravno na koncu iztekajočega se petletnega mandata, se pravi med volilno kampanjo. »Prošnja Univerze v Trstu za tridesetletno koncesijo osmih objektov v nekdanjem begunskem naselju na Padričah je na občino prispela 21. junija. Nas pa so zaprosili, da se izrazimo 27. avgusta, se pravi dva dni kasneje, ko so o novici poročali krajevni mediji. Mnenje smo morali odobriti najkasneje v desetih dneh, da bi lahko čim prej stekel postopek prodaje,« se jezi predsednik Marko De Luisa in najbolj obžaluje, da občina v predhodne pogovore o prihodnosti območja ni vključila domače padriške skupnosti in niti rajonskega sveta. Z dogajanjem so bili torej seznanjeni šele, ko je bilo vse že odločeno.

Če bi se predhodno in brez tovrstnega hitenja skupaj soočili o pomembnem načrtu, bi lahko tudi pozitivno sprejeli željo tržaške univerze po obnovi območja, tako pa izstopa le pomanjkanje upoštevanja, je utemeljil. Popolnoma preslišan je ostal denimo dogovor iz leta 1990, na osnovi katerega so kot protivrednost za sinhrotron v Bazovici in znanstveni park predvideva, da se padriško begunsko naselje vrne krajevni skupnosti.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.