»Bodimo antifašisti, borke in borci za pravice in svobodo«

»Katera je naša odgovornost v dobi novih fašizmov in nestrpnosti, ki omejujejo našo svobodo? Naša naloga je ta, da postanemo partizani. Bodimo antifašisti, borke in borci za pravice in svobodo, ne samo na 25. april.« Tako je pred spominsko ploščo na pročelju obnovljenega Narodnega doma na Vrdelski cesti pri Sv. Ivanu zbrane pozvala mlada Antje Gruden v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev. Tako kot vsako leto je Združenje za proslavo v poklon svetoivanskim padlim v boju za svobodo priredilo tu sinoči krajšo spominsko prireditev.

Po polaganju vencev se je z minuto molka predsednica krajevnega društva Slavko Škamperle Bogomila Kravos spomnila domačinov Rinalda Čača in Sama Pahorja. Spomin na borca za pravice in heroja našega časa so v pozdravih počastili tudi Claudia Cernigoi in Luciano Ferluga. Tako kot tudi Franc Biancuzzi, ki je v imenu domačega društva Marij Kogoj potrdil, da verjame, da bo njegov zgled vodilo za nas vse. Ob misli na Narodni dom in konec druge svetovne vojne, je poudaril, da smo vsi poklicani k gradnji miru, najprej med nami in seveda v širši družbi.

Pri razmisleku o naši svobodi, ki se poraja navadno ob pozno aprilskih dneh, se je zaustavila Antje Gruden. Pri potrebi po uporu in boju, saj v državi, Evropi in svetu spet divjajo nova sovraštva in omejene idealizirane ideje zla. »Novi časi, ko se rojevajo novi fašizmi, zahtevajo tudi nove upore in nove partizane. Danes ni več fašizma v črnih srajcah, fašizma, ki izvaja pohode na Rim, ali tistega, ki se odprto in glasno imenuje fašizem. Danes je fašizem oblečen v civilno, zglajeno obleko, lazi v senci ignorance, nestabilnosti, nestrpnosti in izvaja populizem votlih obljub in politiko strahu pred tem, kar je drugačno,« je ugotavljala.

Postanimo partizani torej, je pozvala. Kot ti, ki so se nekoč upirali nacizmu in fašizmu in se borili za svobodo. Za to se moramo namreč v naših demokracijah boriti še naprej, dokler slednja ne bo popolna in za vse. »Biti partizani, uporniki danes pomeni boriti se preko začrtanih meja, ker bomo le s skupnim bojem prekoračili črno luknjo, ki se pojavlja pod nami. Borimo se, da ne pademo vanjo, da bomo tudi mi uvideli našo prihodnost in prihodnost naših hčera in sinov.« Prihodnost sožitja in prostosti, je poudarila.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.