V letošnji sezoni je najvišje postavljena ženska odbojkarska ekipa v Trstu Virtus. Pod vodstvom odbojkarskega in kondicijskega trenerja Marka Kalca so tržaške odbojkarice lani zmagale v C-ligi, kot novinke v B2-ligi pa znova presenečajo. Po prvem delu rednega dela skupine E so se novinke v ligi zavihtele vse do 2. mesta, ki vodi v play-off za napredovanje. O uspehu in še marsičem smo se pogovorili s profesorjem Kalcem, ki je letos tudi kondicijski trener Talmassona v A2-ligi.
Po sobotni zmagi proti Bassanu ste napredovali vse do 2. mesta. Je bil to cilj že pred sezono?
Cilj je bil biti najvišje, četudi kot novinci nismo ravno vedeli, kakšno je prvenstvo. Smo pa seveda zadovoljni. Škoda, da smo nekaj točk izgubili z nižje postavljenimi ekipami, paradoksalno pa smo premagali čisto vse višje postavljene ekipe in tudi tiste, ki so bile za nami.
Ali se morda v klubu že govori o napredovanju?
Seveda se mu ne bomo izognili. Veliko bo odvisno od poškodbe naše kapetanke Sartorijeve, ki jo pogrešamo že teden dni, tudi v soboto je ne bo na derbiju z Estvolleyjem.Če pa smo kompletni, smo konkurenčni za play-off in mogoče tudi za prvo mesto.
Kdo sestavlja trenersko ekipo?
Ob meni sedi Biribanti, ki je tudi glavni organizator. Statistik je Slovenec Mavrič, poslužujemo se pa fizioterapevtov v Avalonu (Andreassich in Picozzi). Z administracijo se ukvarjata predsednik Dapiran in žena, njim pomaga Pastrovicchio.
Kakšna je letošnja B2-liga?
Zelo izenačena. Ekipe v skupini E od 1. do 7. mesta se stalno izmenjujejo. Bassano je bil tri kroge prvi, zdaj pa je daleč za nami ... še veliko presenečenj bo.
Bomo kdaj dočakali, da bi v C-ligi prednjačila slovenska ekipa?
Višino, kot opažam v šoli, imamo. Ne vem pa, kako se dela. Dobro delo pa je ključnega pomena. Če bi se z igralkami namensko delalo od mladinskih ekip dalje, bi se morali prej ali slej prebiti na vrh, morda samo s pomočjo ene ali dveh okrepitev.
Za svoje igralke pri Virtusu opažam, da imajo zelo dobro bazo. Tu pri nas ne vem, če je vedno tako, tudi zaradi razdrobljenosti in drugih okoliščin, četudi so odbojkarice združene v skupni projekt. Količinski upad je povsod, a če se želi špico, je treba v tej smeri tudi delati.
Ta šolski manko, kjer v Sloveniji pridobivajo širšo bazo, pa bi pri nas morali nadoknaditi v klubih, velja?
Morali bi. Delali so. V Športni šoli so imeli to vizijo, da bi tam implementirali to, kar se v šolah ne dela. Zdaj nisem več zraven, tako da ne vem, kako se zdaj dela. Zagotovo se to ne nadoknadi z zgodnjo specializacijo. Široka baza je osnova. Minišporti so katastrofa, smrt za šport. To pripelje do tega, da so otroci pri 14 letih že nasičeni. Moralo pa bi biti obratno, otrokom bi morali nuditi čim večjo količino čim širšega števila različnih informacij v več športih, skratka čim več splošne motorike in splošnih osnovnih športov. Pomembna pa je tudi zabava. Ne samo pri najmlajših. Kdor je dober, bo itak dober, tudi če začne pri 12 letih. Količinsko se potem vse nadoknadi.