»Prisostvovati padcu meje med Gorico in Novo Gorico je bilo eno najvznemirljivejših dogodkov mojega mandata na čelu Evropske komisije.« Romano Prodi, dvakratni predsednik mogočnega holdinga državnih podjetij IRI, dvakratni predsednik italijanske vlade in predsednik Evropske komisije med letoma 1999 in 2004, je v nekaj več kot 200 straneh svoje avtobiografije Strana vita, la mia (njegove misli je zbral novinar dnevnika Corriere della Sera Marco Ascione), kljub izjemno dolgi in bogati politični karieri, polni dogajanj, pričevanj in anekdot, našel prostor za spomin na zgodovinski dvig zapornic na italijansko-slovenski meji ob širitvi Evropske unije na vzhod leta 2004.
Iz avtobiografije izhaja Prodijeva neizmerna zavezanost idealom združene Evrope, hkrati pa v njej ne varčuje s kritikami članicam, ki zaradi nacionalnega egoizma zavirajo prepotrebno nadgradnjo skupne evropske hiše. V času njegovega mandata si je Prodi zadal tri naloge. Dve sta se uresničili, to sta implementacija evra in širitev Unije na vzhodnoevropske države. Oboje šteje kot velik uspeh. »Z evrom so se podjetja izognila pastem menjalnih tečajev in so lahko svojo izvozno dejavnost zastavila dolgoročna, v Italiji pa so se bistveno znižale obrestne mere. Kljub zasmehovanju mnogih sem napovedal, da bo obrestna mera posojila za nakup stanovanja padla pod 5 odstotki, to je trikrat manj kot dotlej. In to se je res zgodilo,« je zapisal Prodi. Spomnil je tudi, da je pakt stabilnosti od vsega začetka označil za »neumnega«. Finančna kriza iz leta 2008 je za posledico imela prenos pristojnosti od Evropske komisije na Evropski svet, to je na države, kar je zavrlo izvedbo nadaljnjih reform in uresničitev začetnih ciljev snovalcev evra. »Popolnoma nelogično je, da imamo isto valuto in prost pretok kapitala, blaga in ljudi, ne pa istih fiskalnih politik za podjetja, kar zavira zdravo konkurenčnost in spodbuja ustanavljanje davčnih oaz in deložacijo podjetij,« je zapisal Prodi.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.