Von der Leyen: Sloveniji iz solidarnostnega sklada EU skupno 400 milijonov evrov

Sloveniji bo letos iz solidarnostnega sklada EU na voljo 100 milijonov, prihodnje leto pa 300 milijonov evrov za odpravljanje posledic nedavnih poplav, je med današnjim obiskom v Sloveniji napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Premier Robert Golob je poudaril, da je treba biti pri porabi teh sredstev učinkoviti.

»S premierjem sva danes govorila o paketu sredstev, sestavljenem iz treh delov, za takojšnje, pa tudi za srednje- in dolgoročne potrebe. Za okrevanje države bo potrebnih veliko naložb,» je po ogledu v poplavah najbolj prizadetih območij povedala von der Leyen, ki jo je spremljal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Del tega paketa so nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada EU, ki je državam članicam na voljo za odpravljanje posledic naravnih nesreč. »Sloveniji bo na voljo 400 milijonov evrov, od tega 100 milijonov že letos, 300 milijonov pa prihodnje leto,» je zagotovila predsednica komisije.

Slovenija mora zdaj oceniti škodo in podati zahtevek za sredstva iz solidarnostnega sklada, je dodala in poudarila, da je hitrost bistvena. Čas pa je po njenih besedah ključen tudi pri pridobivanju dodatnih sredstev iz sklada EU za okrevanje po pandemiji covida-19, v katerem je Sloveniji na voljo še 2,7 milijarde evrov posojil.

Slovenija mora zahtevek za dodatna posojila podati do konca avgusta. Zato sta se premier Golob in predsednica komisije von der Leyen dogovorila, da Ljubljana in Bruselj z današnjim dnem ustanovita skupno delovno skupino, ki bo Sloveniji omogočila pridobitev teh sredstev.

Tretji del paketa pomoči pa predstavljajo kohezijska sredstva. Za obnovo po poplavah bo lahko namenila del od 3,3 milijarde evrov, ki so ji do leta 2027 na voljo v okviru kohezijske politike.

Golob je poudaril, da bo pri dodatnih sredstvih iz sklada za okrevanje, pa tudi sredstvih iz kohezijske politike pomembno to, da jih bo mogoče preusmeriti v obnovo po poplavah. »Če jih ne moremo preusmeriti v rekonstrukcijo, nam praktično ne koristijo,» je povedal.

Predsednica komisije je zagotovila, da bo Bruselj pri preusmerjanju kohezijskih sredstev »maksimalno prožen«. Prožnost pa je zagotovila tudi pri sredstvih iz sklada za okrevanje, v okviru katerega je sicer Slovenija po trenutnih načrtih upravičena do 705 milijonov evrov posojil in 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

»Slovenija je izjemen primer države članice EU, naše prijateljice, ki je vedno takoj odgovorila, ko so druge države potrebovale pomoč. Zdaj Slovenija potrebuje pomoč, seveda ji stojimo ob strani. Slovenija lahko računa na Evropo,» je še povedala von der Leyen.

»Pomoč bo hitra in učinkovita, na nikogar ne bomo pozabili,» pa je dejal premier Golob. Pri tem je izpostavil solidarnost. Ko potrebujemo pomoč, je solidarnost največ vredna. EU je najboljše, kar se je lahko Sloveniji in Evropi zgodilo v zadnjih sto letih, je poudaril in ponazoril, da je Slovenija, ko je potrebovala pomoč, to takoj dobila.

Zdaj prihaja faza sanacije, je dejal premier. Evropska komisija bo naredila vse, da bo Slovenija deležna hitre in izdatne pomoči, to pa je tisto pomembno sporočilo, ki ga bo vlada vgradila tudi v svoje načrte, je zagotovil.

»Denarja za odpravo posledic bo dovolj, moramo pa biti pri tem učinkoviti in ga racionalno porabiti. Predvsem pa mora ta denar priti do tistih, ki so najbolj prizadeti. Tokrat so to ljudje,» je še povedal.

Ob tem je napovedal vzpostavitev posebnega sklada za obnovo po poplavah, v katerega bodo vključili tako evropska sredstva kot denar iz slovenskega proračuna. Prvi obrok iz nacionalnega proračuna bo 300 milijonov evrov, je dejal.

Obenem je zagotovil, da tudi gospodarstvo ne bo prezrto. V razpravi s predsednico von der Leyen sta tako odprla vprašanje državnih pomoči. Gre za primer višje sile in na ta račun bomo morali zaprositi tudi za izredno obravnavo pravil za dodelitev državnih pomoči, je pojasnil.