»Slorijevci smo še vedno tu!«

»Tudi sam si želim biti takšen petdesetletnik.« S to šalo podpredsednika slovenske vlade in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona bi lahko strnili četrtkovo proslavo ob petdesetletnici delovanja Slovenskega raziskovalnega inštituta, Slorija. Slovesnost v tržaškem Kulturnem domu je nosila geslo »Zrcalo sedanjosti, vizija prihodnosti«, govorniki so spregovorili o Slorijevi preteklosti in sedanjosti.

Večer je ob glasbeni spremljavi violinista Črtomirja Šiškoviča in harfistke Simone Mallozzi uvedla Nikla Petruška Panizon s poklonom enemu od ustanoviteljev Slorija, Karlu Šiškoviču. Ta je bil, med drugim, oče violinista Šiškoviča in dedek Nikle Petruške Panizon. Tekst poklona, ki opisuje nastanek Slorija, je napisal prvi tajnik inštituta, Sergij Lipovec. V njem spominja na turbulentna leta okoli nastanka inštituta, ko je v Italiji vladala negotovost, dokončen potek meje med Jugoslavijo in Italijo pa še ni bil začrtan. Leta 1974 se je v Trstu vršila konferenca o zaščiti manjšin, med njenimi pripravami je bodoči delokrog Slorija odigral titansko vlogo pripravljanja in prevajanja materialov o Slovencih v Italiji. Dotaknil se je tudi lika Lava Čermelja, ki je bil obsojen na smrt med drugim tržaškim procesom, kazen so potem spremenili v dosmrtno ječo.

Slavnostna govornica je bila predsednica Slorija Sara Brezigar. Slovenski raziskovalni inštitut je v desetletjih delovanja doživel marsikaj, od zlatih obdobij do hudih kriz. »A danes, po petdesetih letih, smo Slorijevci še vedno tu, polni navdiha in še bolj zavezani našemu poslanstvu kot kdajkoli prej,« je dejala. Zgodovino Slorija bi lahko razdelili na pet obdobij, je ocenila, prvo sta zaznamovala rojstvo in rast. Spomnila je na ustanovitev inštituta mesec dni pred Mednarodno konferenco o manjšinah leta 1974. Med pripravami nanjo sta mu bila v oporo ljubljanska Inštitut za narodnostna vprašanja in Inštitut za geografijo. »Pomembna dejavnost Slorija v tem času je bilo povezovanje in spodbujanje intelektualnega in strokovnega potenciala med Slovenci v Italiji, tudi z raziskovalnimi tabori,« je spomnila Brezigar. Tovrstne tabore so letos spet oživeli.

Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.