Vsako poletje, predvsem od pandemije covida-19 oziroma od leta 2020 dalje, postavlja v ospredje temo reševanja v gorah. Letos pa reševalci opozarjajo na nov problem, in sicer na ljudi, ki se v visokogorje odpravljajo kljub nezadostni pripravi, vodi pa jih nekako filozofija: »saj, če se bomo znašli v težavah, bodo itak prišli reševalci«. Tako bi na kratko lahko povzeli razmišljanje vodje gorskih reševalcev iz Doline Aoste Paola Comuneja, ki je spregovoril za italijansko tiskovno agencijo Ansa, potem ko so med minulim koncem tedna v italijanskih gorah umrle tri osebe, še dva alpinista sta se včeraj smrtno ponesrečila v Valtellini in na Gran Sassu. V nedeljo so smrtno žrtev zabeležili tudi v Julijskih Alpah v Sloveniji, kjer je belgijskemu pohodniku usodno zdrsnilo na nadmorski višini okoli 1950 metrov, medtem ko je hodil iz Vrat čez Plemenice proti Triglavu.
Veliko več pa je vsak vikend primerov reševanj. Ansa je za minuli teden izpostavila predvsem petkovo reševanje alpinista na masivu Monte Rosa ter reševanje 39-letnega Tržačana srbskih korenin, ki se je v nedeljo znašel pred snežiščem pod Višem, s seboj pa ni imel opreme oz. cepina in derez, tako da je poklical na pomoč in so ga se helikopterjem nepoškodovanega prepeljali v dolino. Sicer je drug planinec, ki je istega dne opravil isto pot, ki po severovzhodni debri vodi na Viš, na družbenih omrežij polemično objavil fotografijo omenjenega snežišča, ki ga je bilo po njegovih besedah mogoče zlahka obiti. Seveda je treba v hribih vsak primer obravnavati posamično, saj je generaliziranje v teh primerih nekoristno.
Comune je dejal, da je klasično sporočilo, ki ga prejemajo, slednje: »Ne morem nadaljevati, pridite pome«. Ob tem je dodal zanimivost, da na bolj turističnih stezah, kjer lahko ljudje računajo na telefonsko omrežje, prejemajo dosti več klicev na pomoč kot na območjih, kjer omrežja ni. Tam se namreč ljudje večkrat sami izvlečejo iz težkih situacij, saj alternative ni.
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.