»Oddaja podpisa ni dolžnost, je pa odgovornost«

Čuti, da je Italijanka, saj tu živi že 22 let, od 2. leta starosti. Rodila se je v Maroku, od koder ima državljanstvo. Fatima Zahra El Maliani je odraščala v Italiji, kjer se je šolala in kjer študira, a tu ne more zaprositi za državljanstvo, ker ne izpolnjuje premoženjskih pogojev. Diplomirala je na Visoki šoli Sant’Anna v Pisi, trenutno zaključuje podiplomski študij iz mednarodnih varnostnih ved na univerzi v Trentu. Predsednik republike Sergio Mattarella ji je lani namenil kavalirski red za zasluge, ker pod okriljem programa Younicef otrokom iz priseljenskih družin pomaga pri pošolskih dejavnostih in učenju italijanščine.

Kakšne so težave, s katerimi se soočajo ljudje, ki živijo v Italiji, nimajo pa italijanskega državljanstva?

To vprašanje bi lahko imelo 30.000 odgovorov. Ni ta kos papirja, ki naredi iz tebe Italijana, pač pa življenjska pot in osnove, na katerih si vsakdo zgradi življenje. Toda ta kos papirja predstavlja nekakšno priznanje, brez katerega so ljudje deležni hudih institucionalnih diskriminacij, ki te omejujejo. Kar te potem privede, da se vprašaš – zakaj on ja, jaz pa ne? In si zatem po razmisleku odgovoriš, da mogoče ne glede na to, koliko se ti počutiš Italijana in verjetno čutiš, da ne potrebuješ kosa papirja, ki bi to potrjeval, za druge nisi Italijan, če tega papirja nimaš.

Gre torej vsaj za dve ravni: identitetno in čisto praktično?

Tako. Če omenim svoj primer: zaključujem magistrski študij in pri iskanju možnosti za prakso je bila z državljanstvom povezana največja ovira, na katero sem naletela. Več kot polovica priložnosti za prakse je bila namenjena državljanom EU, zato se zanje s svojim dovoljenjem za prebivanje v Italiji nisem mogla prijaviti. Kolegi so tako opravili prakse na italijanskih predstavništvih po svetu ali v EU, jaz pa te možnosti nisem imela. Sicer pa sem že pred tem bila sprejeta na številne univerze v EU, kjer pa nisem mogla študirati, saj so bile štipendije le za državljane EU. In sem se morala tem priložnostim enostavno odpovedati.

Zakaj bi torej nekdo, ki že ima državljanstvo, moral oddati podpis za referendum?

Ker je oddaja podpisa kolektivna odgovornost. Danes bolj kot kadarkoli prej, glede na ogaben globalen politični scenarij, v katerem živimo in se v njem počutimo majhne in nemočne. Tu je mogoče z majhno gesto narediti nekaj, kar lahko mnogim spremeni življenje. Ni dolžnost, je pa odgovornost.

Za referendumsko pobudo za skrajšanje dobe obveznega bivanja v Italiji, po kateri je mogoče zaprositi za italijansko državljanstvo, z 10 na 5 let, morajo pobudniki do 30. septembra zbrati vsaj 500.000 podpisov. Za spletno oddajo podpisa se je na spletni strani italijanskega ministrstva treba prijaviti z digitalno identiteto Spid, z elektronsko osebno izkaznico (Cie) ali z nacionalno storitveno kartico (CNS). Šifra referendumske pobude za lažji dostop do državljanstva je 1100000. Natančnejše informacije o referendumski pobudi so na voljo na spletni strani Referendum cittadinanza.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku