Nikoli toliko denarja v vojaške namene

Ko smo že mislili, da se je leto 2022 v zgodovino gospodarstva zapisalo po vrtoglavih cenah energentov, je stockholmski Mednarodni inštitut za mirovne raziskave (Sipri) poskrbel za presenečenje. Pravzaprav je potrdil sume tistih, ki so v zadnjem letu podrobneje spremljali vojaške premike na mednarodni ravni, ko je bilo slišati nebroj obljub o vedno večji vojaški pomoči. Poročilo švedskega inštituta namreč pravi, da je svetovna vojaška poraba lani dosegla novo najvišjo vrednost, in sicer 2,24 bilijona dolarjev. V primerjavi z letom 2021 se je povečala za 3,7 odstotka, vendar če pogledamo povprečje vlaganj v oboroževanje v desetletju 2013–2022, znaša porast skoraj eno petino oziroma natančneje 19-odstotkov.

Ruski napad na Ukrajino pa ni edini vzrok za tako izrazito povečanje stroškov v vojaške (ali vojne) namene, k rekordnim zneskom so pripomogle tudi napetosti v vzhodni Aziji in med ZDA in Kitajsko.

Več orožja kot v hladni vojni

Države v Srednji in Zahodni Evropi so v letu 2022 skupaj porabile 345 milijard dolarjev, kar ob upoštevanju inflacije pomeni, da so prvič presegle raven iz leta 1989, ko se je končala hladna vojna.

Vodilna država po višini izdatkov ostajajo ZDA (877 milijard dolarjev), sledita jim Kitajska (292 milijard) in Rusija (86,4 milijarde). Slednja je zaradi napada na Ukrajino s petega mesta skočila na tretje in povečala porabo za 9,2 odstotka. Prvo peterico zaključujeta Indija (81,4 milijarde) in Savdska Arabija (75 milijard).