»Nato je pri dobrem zdravju«

Ukrajina bo po končani vojni z Rusijo na nek način postala članica zveze Nato in Evropske unije, le-ta pa bo morala naposled razmisliti o oblikovanju skupne zunanjepolitične vizije, ki je predpogoj za skupno obrambo. Te vizije trenutno ni, vsekakor pa evropske obrambe ne gre ločiti od severnoatlantskega zavezništva, ki je zagotovilo pravičen mir, brez katerega so mirna obdobja le premor med dvema vojnama. Tako meni general Vincenzo Camporini, nekdanji načelnik generalštaba italijanskih oboroženih sil, ki je bil včeraj popoldne v tržaškem Novinarskem krožku skupaj s profesorjem prava Evropske unije na Univerzi v Trstu Fabiom Spitalerijem gost srečanja, ki sta ga priredila omenjeni krožek in center Dialoghi Europei.

Naslov srečanja se je glasil "Kakšen Nato in kakšna evropska obramba po rusko-ukrajinski vojni?". Na to vprašanje sta po uvodnih besedah Pierluigija Sabattija iz Novinarskega krožka in predsednika centra Dialoghi Europei Giorgia Perinija skušala odgovoriti Camporini in Spitaleri. Upokojeni general, ki je tudi predsednik Centra za višje obrambne študije in podpredsednik Inštituta za mednarodna vprašanja IAI, meni, da je zveza Nato trenutno pri dobrem zdravju, čeprav je nekdo pred časom že razglasil njeno cerebralno smrt, preživela je, ker njene članice delijo več skupnih idealov. Za Camporinija Nata in evropske obrambe ne gre deliti, vendar Lizbonska pogodba vsebuje tudi definicijo medsebojne solidarnosti, ki je celo močnejša od tiste, ki jo vsebuje znameniti peti člen statuta zveze Nato o vzajemni pomoči v slučaju napada na kako članico. Evropska obramba bi tako dala EU večje možnosti sprejemanja odločitev in bi tako Evropa lahko bila gospodar svoje usode. Za to pa je potrebna skupna evropska zunanja politika, ki je danes ni.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.