Predsednik republike Sergio Mattarella bo danes na otoku Ventotene v Tirenskem morju počastil 80-letnico rojstva manifesta Za svobodno in združeno Evropo, ki velja za temeljni kamen sedanje Evropske unije. Listina (znana kot manifest z Ventoteneja) se je rodila med antifašističnimi konfiniranci, njena materialna pisca sta bila Altiero Spinelli in Ernesto Rossi, manifest je bil natiskan in razmnožen leta 1944 v okupiranem Rimu po zaslugi Eugenia Colornija, ki je nekaj dni potem padel pod streli zloglasne fašistične tolpe Koch.
Svoja stremljenja in nastajanje manifesta je Spinelli strnil v avtobiografiji Come ho tentato di diventare saggio (Kako sem se skušal spametovati), v kateri opisuje tudi druženja s tremi slovenskimi sopotniki v fašističnih zaporih in konfinacijah: Vladimirjem Martelancem (1905–1944), Albinom Vodopivcem (1905–1948) in Milošem Lokarjem (1921–1944). Slednji, kot je svoj čas dokumentiral Ravel Kodrič v Sobotni prilogi Dela, je bil v širši skupini, ki je spremljala rojevanje znamenitega manifesta. V obelisk, ki v veži rektorata Univerze v Ljubljani hrani spomin na desetine njenih študentov, ki so padli v boju za svobodo slovenskega naroda, je vklesano tudi ime Miloša Lokarja. Rojen je bil v Ljubljani, umrl je v Reggellu pri Firencah star 23 let.