Kako uskladiti zahteve kmetov s trajnostnim razvojem

Protesti kmetov, ki so v petek zvečer s približno 200 traktorji prispeli na rimsko obvoznico, in izjave predstavnikov vlade o pomoči temu sektorju so v Italiji segreli politično sceno. V vsej Evropi pa se politika z vprašanjem, kako uskladiti zahteve kmetov s potrebo po prehodu na trajnostno kmetijsko proizvodnjo, spopada pod vtisom bližajočih se evropskih volitev.

Premierka Giorgia Meloni se je na petkovem sestanku z delegacijo stanovskih organizacij zavzela za oprostitev davka Irpef na kmetijske dohodke, ki ne dosegajo 10.000 evrov, ter za druge ukrepe v pomoč sektorju. Glavnino krivde pa je pripisala »napačnim odločitvam« Evropske komisije. Podpredsednik vlade Matteo Salvini, ki se v iskanju konsenza pred junijskimi volitvami s svojimi stališči vse bolj distancira od svoje nadrejene, je izjavil, da bi bilo mogoče narediti več, vodji Demokratske stranke in Gibanja 5 zvezd Elly Schlein ter Giuseppe Conte pa Melonijevo obtožujeta, da demagoško zvrača vso krivdo na druge, namesto da bi se resno spopadla s problemom cen.

Škodljivi izpusti v kmetijstvu

Novodobni »kmečki upori« so zajeli več držav, traktorji so včeraj prispeli v špansko prestolnico Madrid. Vsaka država ima svoje specifike, evropski pravni okvir pa je skupen. Protestniki, ki so menda predvsem izraz intenzivnega kmetijstva, se hudujejo nad porastom cen goriv in energije, delno pa gre za reakcijo na napovedane ukrepe za prehod na bolj trajnostno kmetijsko proizvodnjo. Intenzivno kmetijstvo je namreč eden najbolj onesnažujočih gospodarskih sektorjev nasploh, med drugim zaradi široke uporabe umetnih pesticidov in množične živinoreje. Slednja je med glavnimi povzročitelji emisij toplogrednega plina metana: na globalni ravni prihaja iz te panoge okrog 32 % vseh izpustov metana, v Italiji pa doseže ta delež celo 40 %, je poročala agencija Ansa.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.