»Ime prosek nam pripada«

»Primer prošek je zaključen: to ime je naše in nihče v Evropi ga ne more uporabljati kot 'tradicionalni izraz' za poimenovanje vina, ki bi želelo v spomin priklicati naše mehurčke, nima pa nobenega opravka z Venetom,« je danes objavo novega evropskega pravilnika o geografskih označbah v uradnem listu EU komentiral Luca Zaia, predsednik deželne vlade v Venetu. Pri tem je izpostavil odlično timsko delo med institucijami, stanovskimi združenji in konzorciji, ki »so na vseh stopnjah branili le ne blagovno znamko, temveč vino, ki izraža zgodovino in identiteto Veneta«. Novi pravilnik po Zaievih trditvah dokončno omejuje zavajajočo uporabo imena prošek na hrvaških etiketah ali tistih iz katere koli druge države članice, ker bi to ustvarjalo zmedo med potrošniki.

V Italiji so pred časom zagnali vik in krik, ko je hrvaško kmetijsko ministrstvo želelo na evropski ravni registrirati tradicionalni izraz za svoje sladko vino iz sušenega grozdja, ki se imenuje prošek. V tem so vinarji iz Veneta videli grožnjo za peneče vino prosecco, ki ga sami pridelujejo, ime zanj pa so si, kot je znano, z zvijačo »izposodili« od Proseka, vasi na tržaškem, da bi lahko uveljavili geografsko zaščito imena, saj v Venetu ni nobenega kraja, ki bi se tako imenoval. Tokrat pa so se pritožili zoper hrvaško namero, češ da naj bi se njihovo vino prošek zaradi podobnega zvena imena »izdajalo« za italijanski izdelek.

»Pri tem želim spomniti, da je prosek ime, ki nam pripada. Ko sem bil leta 2009 minister za kmetijstvo, sem glede tega podpisal dokument, ki je bil zatem tudi evropsko priznan,« je zatrdil Zaia. »Za to obstaja tudi zgodovinski razlog: prve omembe imena Prosecco v zvezi z vinom segajo v 14. stoletje in obstaja starinski zemljevid, na katerem je kraj Prosecco (slovensko Prosek, op. nov.), ki leži zahodno od Trsta, naveden kot Proseck, ker je takrat območje bilo pod habsburško oblastjo,« je povedal Zaia.