Romano Prodi je tisti predsednik Evropske komisije, ki je leta 2004 prišel na mejo med Gorico in Novo Gorico ter tam dvignil rampo in Evropsko unijo razširil na Vzhod. Dvakratni predsednik italijanske vlade je bil eden najbolj vnetih zagovornikov širitve Evropske unije, graditelj arhitekture njenih skupnih institucij. Kolegi mu pravijo profesor. Ko ni bil aktiven v nacionalni ali evropski politiki, je predaval ekonomijo na svoji domači univerzi v Bologni. Tudi nasprotniki mu priznavajo intelektualno in politično poštenost, piše v uvodu intervjuja s Prodijem v Objektivu (priloga Dnevnika) Ervin Hladnik Milharčič.
»Ko danes grem čez mejo med Slovenijo in Italijo, me še vedno objame veselje ob tem, da na meji ni nikogar. Spomnim se tudi časov, ko je bila pred železniško postajo v Novi Gorici bodeča žica. Gorica in Nova Gorica sta bili dve ločeni mesti. Mar se zavedamo, kakšne velikanske korake smo naredili v nekaj desetletjih? Kdo bi si mislil, da bosta ti dve mesti skupaj kulturna prestolnica Evrope«, se v intervjuju sprašuje Prodi.
Gorica in Nova Gorica. Mesti, ki sta bili ločeni z logiko hladne vojne. Ob vseh kolobocijah je to po njegovi oceni nekaj prelepega. To je življenje. »Tam se dela Evropa. Seveda vsak dan prinese svojo pokoro. Ne pravim, da je vse v redu in da se svet sijajno razvija. Vem, da se je treba vsak dan soočiti z usodnimi konflikti in na videz nepremostljivimi ovirami. Vem pa tudi, da nas zgodovina pelje k nujni in neizogibni enotnosti,« je prepričan nekdanji predsednik italijanske vlade.