Osemnajst mesecev po volitvah se je slovenska vlada Roberta Goloba znašla v položaju, v katerem ne gre izključiti vladne krize in celo predčasnih volitev. Vzrokov, da se je Slovenija znašla v takšni situaciji je več. Sanacija poplavnih območij je za državo zelo velik finančni zalogaj in zahteva od vlade učinkovitost in enotnost. Prav ta je v teh dneh na veliki preizkušnji.
Na obzorju se napoveduje rekonstrukcija vlade z drastičnim zmanjšanjem ministrstev. Za to pot, ki je za levosredinsko zavezništvo precej tvegana, se ogrevata Golob in Gibanje Svoboda, nasprotujejo pa ji SD in Levica. Koalicijski partnerici menita, da preustroj vlade trenutno ni potreben oziroma ne predstavlja prioritete, ki so za Slovenijo druge.
Nekateri mediji so poročali, da je v sklopu načrtovane rekonstrukcije vlade pod vprašajem tudi usoda ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, čigar urad bi priključili drugemu resorju, najbrž za zunanje zadeve. Te govorice sicer niso od danes in so se že večkrat pojavljale, tudi zato, ker je v preteklosti omenjeni urad že vodil državni sekretar in ne, kot danes, minister.
Sodeč po pisanju Dela bi lahko v tem primeru minister Matej Arčon, eden najtesnejših Golobovih sodelavcev, prevzel funkcijo predsednika državnega zbora. Sedanji predsednici Urški Klakočar Zupančič bi v zameno ponudili prvo mesto na listi Gibanja Svoboda na evropskih volitvah prihodnjo pomlad.