Adriano Sofri o tigrovcih, norostih fašizma in Sottosantiju

Adriano Sofri je zelo zanimiv sogovornik. Nima pa rad reflektorjev in intervjujev. Zato da je privolil vanj, je bilo potrebnih kar nekaj mailov, čakanje pa se je splačalo: v poldrugi uri je spregovoril o svoji najnovejši knjigi Il martire fascista (Sellerio, 2019), delil z nami spomine na svoja tržaška poletja in tudi zaskrbljenost nad današnjim svetom.Zgodba o fašističnem učitelju Francescu Sottosantiju, ki so ga tigrovci ubili v Vrhpolju leta 1930, je naletela na veliko zanimanje italijanskih medijev in bralcev. O njej bo Sofri danes ob 17.30 spregovoril v tržaški knjigarni Lovat, jutri ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu, v petek ob 18. uri pa ponovno v Trstu – tokrat v Narodnem domu v Ulici Filzi.

Kako ste prišli v stik z zgodbo bratov Sottosanti in kdaj ste se odločili, da ji boste posvetili knjigo?

Najprej sem slišal za enega od sinov Francesca Sottosantija: Nino, eden izmed šestih otrok sicilskega učitelja, ubitega septembra 1930 v Vrhpolju, je bil »statist« in krajši čas tudi nezaslužen protagonist državnega pokola na Trgu Fontana. S to zadevo sem se veliko ukvarjal in tudi ona se je veliko ukvarjala z mano (Sofri je več let presedel v zaporu in hišnem priporu zaradi umora komisarja Luigija Calabresija, a se je vedno izrekel za nedolžnega; op. nov.).Ob Ninu so se pojavljale definicije fašistični legionar, mussolinijevec, sin fašističnega mučenca, ki so v meni vzbudile pozornost. Najbrž pa se zgodbi ne bi posvetil, če ne bi po dolgih letih našel vzporednice z zelo intimnim vidikom svojega življenja: moja mama, Tržačanka in Italijanka, je v pisnih spominih, ki jih je zapustila nam, otrokom, opisala umor tistega učitelja – tudi sama je namreč bila učiteljica na Krasu in dogodek je nanjo naredil močan vtis. Slovenski iredentisti ali antifašisti niso do takrat nikoli napadli ali ubili učitelja, kar je seveda prizadelo tudi mlado učiteljico, ki se je spominjala impozantnega pogreba in vlaka, ki je povezal dve skrajni točki takratne Italije ... Sicilska kolegica ji je tedaj zaupala, da je učitelj Sottosanti pljuval v usta svojim učencem, da bi jih kaznoval. In celo, da je bil jetičen. Šele po dolgih letih sem razumel, da je to bil tisti isti Sottosanti, in se odločil za pisanje knjige ...

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.